Nejc Žnidarčič še enkrat zlat

TRNOVO OB SOČI> Sobotni razpored s posamičnimi odločitvami je odplaknila oziroma prestavila Soča. Napovedi vremenoslovcev so se uresničile: obilne padavine so precej zvišale vodostaj reke, zato prireditelji zaradi varnosti tekmovalcev niso želeli tvegati.

Včeraj so tako izpeljali dvojni spored. Dopoldne je bil najprej na vrsti posamični sprint, kjer so zaradi zgoščenega urnika odpeljali le eno kvalifikacijsko vožnjo namesto običajnih dveh. Razmerja sil to ni spremenilo. V finale posameznih disciplin so se prebila bolj ali manj pričakovana imena. Kvalifikacijski dosežki pa so obetali uspešno slovensko bero pri končnih odločitvah. V finale so se namreč prebili vsi naši čolni.

Zlati Žnidarčič ...

Optimistična pričakovanja so se tudi uresničila. Že v prvi finalni disciplini je imela Slovenija najmočnejše železo v ognju. Nejc Žnidarčič je primat kvalifikacij za stotinko sekunde sicer prepustil Francozu Clementu Faureju, v finalu pa je bil kajakaš Soških elektrarn spet razred zase in potrdil prevlado v sprintu. Na start se je podal kot predzadnji izmed 15-erice finalistov. Ko je prispel v cilj s poldrugo sekundo naskoka pred najbližjim zasledovalcem, Čehom Tomasom Slovakom, pa je bilo že bolj ali manj jasno, da mu lahko osvojitev naslova prepreči le še čudežna finalna vožnja Faureja. Francoz je bil daleč od podviga, naposled je ostal tudi brez medalje.

Slavje v slovenskem taboru se še ni dobro poleglo, ko je kanuist Blaž Cof poskrbel za nov odmerek veselja med slovenskimi privrženci, ki jih na improviziranih, naravnih tribunah sicer ni bilo veliko, so bili pa slišni. Finale je sicer odprl Simon Hočevar, ki se je kot zadnji, 12., skozi šivankino uho prebil iz kvalifikacij. V finalu se je začelo vse znova, in ni veliko manjkalo, da bi prekaljeni lisjak bronu iz petkove klasike dodal še odličje v posamičnem sprintu.

... in srebrni Cof

Zato pa je medaljo osvojil Cof, ki je imel tudi drugi dosežek kvalifikacij. Prehitel ga je le aktualni svetovni prvak, Francoz Guillaume Alzingre. To je sicer drugo posamično odličje na evropskem prvenstvu za Cofa. Pred dvema letoma je bil bronast.

“Že v kvalifikacijah me je spremljal dober občutek, a sem hkrati tudi vedel, da nekateri tekmeci niso šli na polno. Nisem se obremenjeval z rezultatom. Šel sem na vse ali nič, kar je botrovalo nekaj manjšim napakam, a hkrati tudi hitri vožnji, ki mi je prinesla srebro. Na naslednjem evropskem prvenstvu pa seveda napad na zlato,” je bil razumljivo vesel razpleta Cof, ki je v popoldanskih urah imel še en razlog za slavje.

S Hočevarjem in Petrom Žnidaršičem je slavil še ekipni bron pri kanuistih. Kajakaši so kot aktualni svetovni prvaki zavoljo domačega terena in tudi izkupička s posamične tekme po petkovi srebrni medalji s klasične preizkušnje tudi v sprintu pričakovali odličje, a so se naposled morali zadovoljiti s petim mestom. Zlato Čehov in srebro Francozov nista presenečenje, bron Italijanov pač. Slovenijo pa je prehitela tudi Avstrija.

Z zlato, srebrnima in tremi bronastimi medaljami je Slovenija (najuspešnejša izmed 12 držav je bila Francija z 12 zlatimi odličji) utrdila svoj status v spustu, ki sicer ni olimpijska disciplina. Na evropskem prvenstvu, ki sta ga gostila Bovec in Kobarid, so bile na vrhu tradicionalno močne reprezentance. Zahtevnost Soče v svojem zgornjem toku - kljub temu, da so zaradi varnosti izpustili zadnji, najbolj divji del - ni dopuščala presenečenj. Tudi zato je bilo tako imenovanih “eksotov” malo. Tujek je ženski kanu, ki ga krovna mednarodna zveza na silo uvršča v program. Za organizatorje, Kajakaško zvezo Slovenije in KK Soške elektrarne, pa je pred vrati že nov izziv. Čez mesec dni (od 13. do 16. junija) bo Solkan s kajakaškim centrom gostil še svetovno prvenstvo v sprintu, kjer prireditelji ob športnem uspehu pričakujejo tudi večji navijaški odziv. In seveda bolj naklonjeno vreme, kot so ga ta konec tedna imeli v Posočju. ALEŠ SORTA