Ni razmišljal, kaj bi bilo, če bi bilo
Peter Prevc je po osvojeni bronasti medalji deloval kar nekoliko utrujeno, pa čeprav mu ni bilo potrebno stopiti na letalnico.
HARRACHOV > Čeprav tega ni rekel na glas, pa je najbrž čakanje na tekmo, za katero sicer že od jutra veš, da je ne bo možno izpeljati, bolj utrujajoče kot tekmovanje.
Peter Prevc je edini tekmovalec, ki je na zadnjih treh velikih tekmovanjih na posamičnih tekmah osvojil vsa možna odličja. Na SP v skokih v Predazzu je osvojil bron na srednji in srebro na veliki skakalnici, na olimpijskih igrah je bil bronast na veliki in srebrn na srednji skakalni napravi, na SP v poletih pa je v soboto osvojil bronasto odličje.
> Kako ste prenašali čakanje in prelaganje tekme?
“Hja, že zjutraj smo doživeli presenečenje. Bili smo navajeni na sončna in jasna jutra, pa naleteli na oblačno in temačno sliko. Vse je teklo normalno, ob desetih sem tekel po vasi, potem sem se pripravil na tekmo, zatem se je začelo prestavljanje tekme. Čakanje ni tako hudo, saj imam podporo celotne trenerske ekipe. Pa tudi sprehodiš se lahko med objekti, kjer so nameščene ekipe, se malce pogovoriš, pa gre vse hitro mimo.”
> Ste se že ogreli za tekmo?
“Robi (Kranjec, op.a) je bil že na vrhu letalnice, pa so ga poslali dol. Zagotovo sem si želel tekme, čutim malce grenkega priokusa.”
> Vas ni bilo strah, da bi v teh težkih razmerah mogoče tudi zapravili medaljo?
“Nisem razmišljal o tem, kaj bi bilo, če bi bilo ali ne bi bilo. Osredotočen sem na to, da skočim tako, kot smo se zmenili s trenerji. Pred tekmo smo naredili še nekaj analiz napak.”
> Lahko primerjate te tri kolajne, ki ste jih osvojili v letošnji sezoni?
“Vsi vemo, da so olimpijske težje v vseh pogledih (ob tem je vzel kolajno v roko in jo potežkal), pa tudi igre so le vsake štiri leta. Olimpijske so težje.”
> Jurij Tepeš je rekel, da bi v takem vetru letel.
“Saj za njega vemo, da se mu, ko mu pri hitrosti 100 kilometrov na uro piha veter, ne zgodi nič. Bolj nevaren zanj je čisto navaden sprehod.”
> Z vseh velikih tekmovanj od Predazza naprej nosite odličja. Je to postala že rutina?
“Rutine ne sme biti. Vedno je potrebno stremeti naprej, brez tega človek ne napreduje. Če bi iste skoke kot tukaj pokazal v Sočiju ali v Val di Fiemmeju, bi bil uvrščen nekje zadaj.”
> Kako komentirate nastopa Freunda in Bardala?
“Freund je od olimpijskih iger naprej zelo močan. Takrat je pričakoval kolajno, pa se mu ni izšlo. To ga ni potrlo, pritiska ni več čutil, in pozna se mu, da skače povsem neobremenjeno. Bardal pa je na velikih tekmovanjih zmeraj nekje zraven.”
> Imate že urejen poseben prostor, kamor boste spravljali vsa ta odličja?
“Ne, nimam ga še. Nekaj časa bodo priznanja še v moji sobi, potem pa bo res potrebno najti kak ustrezen prostor. O tem res še nisem razmišljal.”
> Podpore vam tudi na Češkem ni manjkalo.
“Iz mojih krajev, Dolenje vasi, Sevške in Poljanske doline, je prišel poln avtobus navijačev, pa tudi od drugod jih je bilo veliko. Naštel sem vsaj 20 slovenskih zastav. Tudi zato je škoda, da po prevoženih 900 kilometrih niso videli niti enega poleta. Na srečo sem jih lahko pozdravil.”
> Bliža se konec sezone, ostaja le še Planica. Je že veliko utrujenosti?
“Ne čutim neke utrujenosti, ker sem v ritmu tekem in me poganja tekmovalna napetost. Mislim, da bom bolj utrujen potem, ko dva dni ne bom treniral. Z glavo sem še tukaj. O Planici pa bomo raje govorili med tednom.”
ROK MAVER