Nič hudega

Zafrustrirani Slovenci se pogosto močno ubadajo z majhnim številom prebivalcev in v skladu z nemogočim narodnim karakterjem iščejo opravičila za napake v znamenitem reklu "saj nas je samo dva milijona", vendar pa izkušnje kažejo tudi kaj drugega.

Evropska prvenstva v košarki so zadnja leta praviloma potekala v velikih mestih, kjer celo najbolj zahojena četrt šteje več prebivalcev kakor ves Koper. Majhnost sicer ne pomeni avtomatično slabosti. Nekateri se zgražajo, ker se morajo navijači Finske, Švedske in ostalih reprezentanc iz koprske skupine prevažati do dvorane v sosednjo občino, kar pa so večinoma zgolj klasične slovenske frustracije. Kdor pogosteje spremlja našo izbrano vrsto, se bo gotovo spomnil, kako daleč s(m)o se na tekme prevažali v Madridu, Atenah, Beogradu, Istanbulu, Varšavi in celo v prelepem Lodzu, kjer je fantastična ulica Piotrkowska s svojimi štirimi kilometri barov, restavracij in klubov nadomestila vse običajne pomanjkljivosti, da o nepozabnih rikšah niti ne govorimo.

Četudi nekdo stanuje v Portorožu in za prevoz do Kopra potrebuje pol ure, je to še vedno trikrat manj kakor denimo v Istanbulu iz četrti Sultanahmet do dvorane Sinan Erdem. Prebivanje v lokalnem hotelu se resda lepo sliši, medtem ko pri nas prečkaš tri občine, toda časovno je slovenska Istra še vedno ugodnejša. Treba pa je priznati, da bi bilo vse precej enostavneje z vlakom, metrojem ali čim podobnim.

BORIS PLANINC