Nogomet v koprskem zaporu
Koprski obsojenci so na “domačem” dvorišču odigrali tekmo z ekipo Bruhoti. Boljši so bili gostje, zdaj je skupni rezultat 1:1, saj so lani obsojenci zmagali s 4:3. Kratko so potegnile samo žoge.
NOGOMET> Vstopanje v zapor, pa čeprav veš, da boš čez dobro uro spet zunaj, vedno povzroči občutek nelagodnosti. Tako je bilo tudi pri članih malonogometnega kluba Bruhoti iz Kopra, ki so pred dnevi v koprskih zaporih drugič igrali z ekipo obsojencev. Pred vhodom so morali počakati kakšno minuto več, da se je po razpravi na sodišču v pripor vrnil Srečko Prijatelj, v vmesnem prostoru, ob zaprtih vratih v obe smeri, so se preoblekli v športno opremo, ko so nato vstopili v ograjeno in z žičnim vencem obkroženo dvorišče, pa so jih obsojenci pozdravili z aplavzom.
Vse je potekalo v okviru športnega obnašanja, enkrat so se s ferplej potezo izkazali Bruhoti, ko je Iztok Cergol sporno osvojeno žogo vrnil nasprotniku. Bolje so začeli obsojenci, eden od njihovih močnih strelov je dobesedno preparal (resda že nekoliko zdelano) mrežo in prvi polčas so dobili domači. V drugem se je igra pred številnimi in glasnimi navijači še bolj razživela, streli so bliskali z obeh strani. Bruhoti so predvsem v protinapadih preizkušali domačega vratarja, ki se je izkazal, dvakrat pa je le moral po žogo v mrežo - obakrat ga je s peto prelisičil Aleš Vidmar.
Končalo se je z 2:1 za zunanjo ekipo in poveljnik Andrej Lovrec je razdelil priznanja. Pokala sta dobili obe ekipi, na predlog sodnika Djoka Djukića pa še Vidmar in Dejan Radič, najboljša med soigralci.
Vidmar je v izjavi za Primorske novice povedal: “Odločili smo se, da tudi drugič odigramo tekmo z zaporniki, vzdušje je bilo lepo, tekma pa zanimiva, borbena do konca. V zmagah smo zdaj izenačeni, upam, da bomo tudi prihodnje leto prišli igrat v zapor. Sicer pa je naše ekipa tačas sredi priprav na novo sezono v ligi MNZ Koper.”
Dejan Radič je izjavil: “Nismo se kaj posebno pripravljali, saj tu igramo redno, imamo več ekip. Zanimivo je bilo igrati proti zunanji ekipi. Absolutno podpiram to zamisel.”
Poveljnik Lovrec, ki se je ob zaključku zahvalil obema ekipama, pa je povedal: “Videli smo obojestransko dobro igro. Obsojenci sicer redno igrajo nogomet in imajo možnost dela v delavnici, to pa je bila dobrodošla popestritev. Ko igrajo z zunanjo ekipo, mora biti samokontrola, obnašati se morajo primerno, to pa pripomore k boljšemu prestajanju kazni. Strinjam se, da bi bilo dobro takšne tekme še igrati.”
Tudi ko so bruhoti zapuščali zaporniško dvorišče, so jih obsojenci pospremili z aplavzom. Ne za zmago, bolj zato, ker so jim polepšali tisti popoldan in prispevali zanimivo temo za komentiranje, tudi v naslednjih dneh.
VENČESLAV JAPELJ