Nogometaši Gorice od pekla do raja
Od raja do pekla in nazaj. Tako bi lahko povzeli sobotni obračun med Olimpijo in Gorico, ki sta se razšli z zanimivim remijem. Novogoričani so kot že tolikokrat v letošnji sezoni pokazali več obrazov, od suverenega do nebogljenega. Olimpija : Gorica 2:2 (0:1).
LJUBLJANA> Pogled na stadion v Stožicah se je na začetku tekme zdel kar strašljiv. Prazne tribune so bolje vplivale na goste, ki so tako kot ob prvem letošnjem obisku prestolnice začeli odločno. Pristop se jim je hitro obrestoval: Kris Jogan je izkoristil darilo domače obrambe na čelu z vratarjem Elvisom Džafićem in popeljal Novogoričane v vodstvo, ki so ga v prvem polčasu tudi upravičili.
Stadion Stožice, gledalcev 400, sodnik: Huselja (Velenje) 6. Strelci - 0:1 K. Jogan (4), 1:1 Valenčič (50), 2:1 Zarifović (56), 2:2 Širok (68). Olimpija: Džafić 5,5, Baskera 6, Salkić 6, Zarifović 7, Božič 6, Lovrečič 7, Omladič 6,5, Trifković 6,5, Šporar 6, Vicente 5,5 (od 46. Zorc 7,5), Valenčič 7. Trener: Andrej Razdrh. Gorica: Simčič 6,5, Širok 7, Gregorič 6,5, A. Jogan 6,5, Celcer 6,5, Kadrija 6 (od 62. Mevlja 6), M'bida 6, Vetrih 6, N'diaye 5,5 (od 80. Pavić -), Žigon 6, K. Jogan 7. Trener: Miran Srebrnič. Rumena kartona: Božič; M'bida.
Ljubljančani so že po običaju imeli več žogo v svoji posesti, a so bili gostje konkretnejši in podjetnejši. Brez večjih težav so nevtralizirali Olimpijine poskuse, za povrh pa so bili nevarni v protinapadih, kjer bi lahko s samozavestnejšo držo iztržili tudi kaj več. Enkrat je zadišalo tudi po enajstmetrovki. Po posredovanju z roko v domačem kazenskem prostoru je piščalka Emirja Huselje, ki je sodil na poslovilni tekmi, ostala nema.
Prvi polčas, v katerem si gostitelji niso priigrali izrazitejše priložnosti, in predvsem premor sta prinesla budnico za Olimpijo. Zmaji so začeli bruhati ogenj, Novogoričani pa so se stisnili v svoj brlog, kjer niso našli varnega zavetišča. Olimpijini napadi so z vstopom v igro Anžeta Zorca dobili pravega povezovalca in le vprašanje časa je bilo, kdaj bodo gostitelji izkoristili vidne razpoke v gostujoči vrsti. Za ponazoritev razmerja moči na igrišču: Novogoričani so žogo v svojih nogah imeli le za pokušino, kaj šele, da bi jo popeljali čez sredino igrišča. S prejetima zadetkoma Filipa Valenčiča in še lanskega člana Gorice Arisa Zarifovića za rezultatski zasuk, so jo gostje še dobro odnesli. Vratar Vasja Simčič s pomočjo okvirja vrat sta obdržala soigralce na površju. Novogoričani so, potem ko se je polegel Olimpijin vihar, le dočakali svojih pet minut, bolje rečeno nekaj sekund, v katerih je podobno kot na domači tekmi z Mariborom samostojno akcijo uprizoril Matija Širok in poskrbel za izenačenje. Balzam za Novogoričane in šok za Ljubljančane.
Plus: dober začetek in konec tekme; vrnili so se v igro iz navidez brezupnega položaja. Minus: nemočna prva polovica drugega polčasa, v kateri so Ljubljančani igrali, kot so hoteli.
Tekma se je vrnila v tirnice iz prvega polčasa. Olimpija je sicer še naprej imela pobudo. Novogoričani so nadzorovali položaj in bili tudi nevarni. Razpletlo se je z remijem, ki je seveda prinesel več zadovoljstva gostom. ”Prvi polčas smo delovali dobro, na začetku drugega nikakor ne. Olimpiji smo pustili preveč manevrskega prostora, stiska je bila zato razumljiva. Preveč nihamo, a tokrat smo se izvlekli,” je oceno tekme in tudi dobršnega dela novogoriške jeseni dal novogoriški trener Miran Srebrnič. ALEŠ SORTA