Od Toura do možne pozabe
Pred novogoriškim kolesarskim klubom je najtežje obdobje v 31-letni zgodovini. Trenutno je namreč kolektiv s tremi nosilci državne mladinske reprezentance še brez utečene denarne pomoči občine in Hita. Starši vseh bremen ne bodo zdržali.
NOVA GORICA > Na majski kolesarski dirki v Ajdovščini, kjer so se zbrali vsi najboljši slovenski mladinci, je zmagal Kristjan Kumar, četrti je bil Žan Jerkič, sedmi pa Luka Čotar. Vsi so člani novogoriškega KK Hit Casinos Meblo Jogi in stebri državne reprezentance starejših mladincev. Dolgo sponzorsko ime kluba zavaja. Dolgoletni glavni pokrovitelj Hit že lani ni prispeval ničesar, letos pa klub ni uspel na občinskem razpisu za sofinanciranje dejavnosti. In kako naprej?
V najboljših časih novogoriškega kolesarstva (v prejšnjem desetletju) je po podatkih KK Nova Gorica skupno Hit kolesarjem namenil pol milijona evrov, občina pa 300 tisočakov. Lani je občina še prispevala 28 tisočakov, Hit pa nazadnje predlani 12. KK Nova Gorica je vsako leto dal vsaj enega mladinskega reprezentanta na EP in SP. Na Goriškem so podlago za profesionalno kariero dobili Dean Podgornik, Matej Mugerli (udeleženca Gira oz. Toura), Jan Tratnik (evropski prvak do 23 let) in še nekateri.
Dolgoletni trener Andrej Cimprič še vidi izhod, a časa primanjkuje: ”Na odločbo novogoriškega občinskega oddelka za družbene dejavnosti smo se pritožili, ker se značilnosti našega kluba niso spremenile. Denar smo vsako leto dobili, letos pa ne, ker je prišlo do neustreznega tolmačenja zapisanih pravil. Glede glavnega pokrovitelja bo težje, ker naš predsednik Mitja Constantini ni več na položaju direktorja trženja v Hitu, zato bomo na letošnji skupščini kluba morali okrepiti vodstvo z gospodarstveniki. Prispevki dolgoletnih malih sponzorjev in donatorjev so se v zadnjih letih zmanjšali za desetkrat, nekaterih pa ni več.”
Letos rešitev predstavlja le razumevanje občine, ki je že lani prispevala večino proračuna. Njena odločitev bo imela dolgoročne posledice, opozarja Cimprič: ”Na razpisih za sofinanciranje športa velja, da so do denarja upravičena društva, ki imajo tri četrtine članov z območja mestne občine, oziroma za društva z medobčinsko vlogo, ki imajo sedež v Novi Gorici. Tem se nameni sorazmerno toliko denarja, kolikšen je delež članov z območja občine. V našem primeru je bilo takšnih 63 odstotkov. Žal so po letošnjem tolmačenju kot medobčinska društva priznana le invalidska društva, kar ni ustrezno. Naš klub je od leta 2009 nosilec nacionalne panožne športne šole za kolesarstvo za goriško regijo, za katero strokovno delo financira ministrstvo za šolstvo in šport in ta pogodba velja do leta 2016. Brez občinske pomoči bomo prišli v položaj, ko država financira strokovno delo, občina pa ne prispeva za dejavnost.”
Pritožbo je medtem občinska uprava začela obravnavati. Občinski svetovalec za šport Robert Cencič je za položaj pokazal razumevanje, na formalni razplet pa bo treba še počakati.
Novogoriški starejši mladinci imajo za sabo dober prvi del sezone. Na mednarodni dirki okoli blejskega jezera je zmagal Žan Jerkič. Kristijan Kumar je bil osmi na dirki mladinskega svetovnega pokala po Istri, Luka Čotar pa je osvojil majico najboljšega na letečih ciljih na nedavni dirki svetovnega pokala v Franciji.
Vse skupaj potrjuje neživljenjskost zakonskega podržavljanja športa in nelogičnosti pri urejanju zadev. Občina na primer ni sopodpisnik pogodbe o panožni športni šoli. Z malimi sponzorji v novogoriškem kolesarstvu letno zberejo le za okoli deset tisočakov, kar ni dovolj niti za delo v kategorijah mladincev (14 tekmovalcev, polovica mora zaradi napredovanja v glavnem dirkati v tujini), kaj šele za vzdrževanje kompletnih selekcij s 43 člani. In kaj bo, če bo klub ostal brez občinskega denarja?
Cimprič pravi: “Po koncu sezone bo treba mladinski program ukiniti in delati samo še z otroki. Na sedanji način bomo zdržali le nekaj mesecev. Eno kolo z rezervnimi deli stane 5000 evrov, starši morajo prispevati za potne stroške in tako se so se že začele dogajati prve odpovedi udeležb na dirkah, ker starši ne zmorejo več.”
IGOR MUŠIČ