Odlikovanja pred bitko niso zalegla

LJUBLJANA > Kdo je bil po porazu v Stožicah bolj razočaran: selektor ali igralci, ki so se po prvem porazu v kvalifikacijski skupini 5 posuli s pepelom? Še najmanj bržkone gledalci, ki bi lahko po prepričljivi zmagi nemške reprezentance in nemočni predstavi svoje reprezentance dogajanje pospremili vsaj z negodovanjem, če že ne z žvižgi. Nekaj deset jih je pred koncem tekme sicer začelo zapuščati dvorano, velika večina pa je ostala in vseeno zaploskala moštvu, ki si je z bronasto medaljo na zadnjem SP pridobilo simpatije slovenskih privržencev. Precej jih je v Ljubljano prišlo z vseh koncev Slovenije, tudi s Primorske, kjer bodo izbranci Veselina Vujovića sklenili ta kvalifikacijski ciklus. Dvoboj šestega kroga skupine 5 s Portugalsko, ki bo 17. junija v koprski Bonifiki, bo najverjetneje odločal o drugem potniku na evropsko prvenstvo. Nemci si namreč lahko že rezervirajo vozovnico za Hrvaško. V Stožicah so upravičili sloves evropskih prvakov. Nemški rokometaši so tekmo odigrali enako zavzeto kot sicer igrajo v domači v bundesligi.

Morda pa je k temu pripomogla prav sijajna navijaška kulisa v Stožicah. Je pri domači reprezentanci sprožila nasproten učinek oziroma jim zvezala roke in zameglila misli? “Ne verjamem. To bi moral biti le dodaten plus. Ni večjega motiva, kot igrati v polnih Stožicah. Enostavno v tekmo nismo šli, kot bi želeli. Nadaljevanje ni bilo tako slabo, a je proti Nemčiji težko nadomestiti zamujeno,” je povedal Primož Prošt, ki je imel v sredo glavno vlogo v slovenskih vratih. V prvem polčasu mu tako kot celotni slovenski obrambi sicer niti po naključju ni uspelo zaustaviti nemškega napada, ki je bil zbran, natančen in učinkovit. Svoje so dodali še gostujoči hrusti, ki so onemogočili slovenske strele z zunanjih položajev. Ko so jih vendarle izigrali, pa se je Marku Bezjaku in Mihi Zarabcu,Marku Bezjaku, Borutu Mačkovšku in soigralcem postavil po robu še Andreas Wolff. Nemški vratar je s 16 obrambami spet potrdil svojo odličnost.

Slovenski selektor Veselin Vujović je bil po porazu seveda kritičen. Kot je že navada, najbolj do svojih izbrancev. Nasploh je bilo v tem kratkem pripravljalnem obdobju okrog reprezentance preveč motečih dejavnikov. Različni sprejemi, junaška odlikovanja, slovesni govori se praviloma ne vrstijo pred težkimi bitkami, kot je bila kvalifikacijska z Nemčijo. A to bi moral kljub propagandnemu pritisku pred dvobojem z evropskimi prvaki vedeti tudi sam selektor, ki navsezadnje odgovarja za rezultate.

“Ko ne gre, ne gre. Priigrali smo si lepe priložnosti za strel, a smo jih zapravili. Na drugi strani so nas Nemci zlahka prebijali. Še najbolj mi je žal občinstva, ki nas je prišlo podpret v takem številu,” je po tekmi premleval Blaž Janc. Jure Dolenec je bil s petimi goli najboljši strelec slovenske ekipe, a je bil ta podatek v moštvenem učinku zanemarljiv. Tudi sam je zapravil nekaj strelov, ki jih sicer miže pospravi v mrežo tekmecev. ”Če ne daš golov s šestih metrov, ne moreš premagati niti Švice in Portugalske, kaj šele Nemčije. Ozračje je bilo imenitno, rezultat pa katastrofalen. Sramotno je izgubiti na takšen način pred domačimi gledalci,” je bil po tekmi brez dlake na jeziku bodoči član Barcelone. ALEŠ SORTA