Odšel je Ivan Kovačič (1939 - 2019)

Po prvih športnih korakih v rodnem Dornberku je že med študijem na Visoki šoli za telesno kulturo uspešno- skrbel za športne aktivnosti v domačem kraju. Leta 1966 je kot profesor začel svoje pedagoško poslanstvo na Srednji ekonomsko trgovski šoli v Novi Gorici. Mnoge generacije dijakov, dijakinj se ga spomnijo po mirnem, a odločnem pristopu. Posebej mlajši kolegi smo vedno radi prisluhnili njegovim koristnim nasvetom in ga radi povprašali za mnenje.

Uspešen trener, sodnik in spodbujevalec športnega razvoja

Kot trener je uspel zgraditi košarkarsko ekipo v Dornberku, pogumno je postavil v prakso osnove plavalnih treningov, bil je uspešen košarkarski sodnik, ob tem je prispeval pomemben delež pri razvoju športa, športne vzgoje in športne infrastrukture kot agilni član in predvsem kot predsednik Odbora za urejanje športnega parka v Novi Gorici med letoma 1967 – 1982.

Začelo se je z nujnimi posodobitvami v telovadnici, pravi podvig je bila nova atletska steza iz plastične mase leta 1974, sledilo je urejanje drugih igrišč, postavitev prve prave tribune…

Odločitev za gradnjo sodobne plastične atletske steze je bila zelo pogumna. Ob pogovorih kaj narediti za izboljšanje pogojev vadbe so pri ogledu terena politični in športni funkcionarji razmišljali o preplastitvi dela steze za golom. Razpravljanje je Ivan spodbudil z vprašanjem: “Mar res nismo sposobni postaviti maso na celotno stezo?” Od tu dalje je šlo zelo hitro in čez leto dni je bil na novi stezi izjemen atletski miting. Za odbor in za Ivana še posebej je bila sodobna steza veliko zadoščenje, vsaj delno poplačan trud, za atlete in atletske delavce pa odskočna deska v atletski kakovostni razred.

Tistih časov se je Ivan spominjal tudi po akciji za izgradnjo velike športne dvorane. Zagnani športni delavci so skoraj uspeli, zmanjkalo je le nekaj politične korajže.

Postavil je temelje ženske odbojke v Novi Gorici

Tudi zato je imel Ivan pomembno vlogo pri spremembi načrtov za gradnjo telovadnice pri šoli IX. Korpusa (danes OŠ Frana Erjavca). Na osnovi vztrajnih prepričevanj so telovadnico povečali in tako za dolgo vrsto let zagotovili minimalne pogoje za igranje odbojkarskih tekem. To je bila pomembna zmaga na njegovem izjemnem športnem projektu. Praktično sam je iz šolskega krožka na SETŠ postavil temelje ženske odbojke v Novi Gorici.

V letih 1975, 1976 in 1977 so kot ŠŠD Merkur osvojile prvo mesto v drugi slovenski ligi, leta 1978 zmagale v I. slovenski ligi in se uvrstile v takratno II. jugoslovansko zvezno ligo, kjer so v letih 1978 do 1983 krojile vrh lige. Po osvojitvi prvega mesta leta 1981 jim, za malo ni uspelo zmagati v dodatnih kvalifikacijah za I. zvezno ligo. Po drugi zmagi v drugi zvezni ligi leta 1983 so suvereno odigrale kvalifikacije. Dne 7.5. 1983 so z zmago proti Gradačcu postale članice I. zvezne odbojkarske lige Jugoslavije. Izpolnile so ambiciozen trenerjev motivacijski načrt. Iz skromnih začetkov v neprimerni telovadnici Partizan je zrasla odbojkarska zgodba, ki bi ji težko našli primerjavo. V manj kot desetih letih (1973-1983) je, z domačim znanjem in doma vzgojenimi igralkami ekipo pripeljal v prvo jugoslovansko ligo.

V nepozabnih tekmah z vrhunskimi jugoslovanskimi ekipami je zares samo malo športne sreče zmanjkalo za še drugo senzacijo – obstanek v prvi ligi.

Kljub temu je trener, učitelj ali “Tovariš”, kot so ga odbojkarice klicale, ustvaril nekaj, kar je vredno veliko več. Ženska odbojka je dobila svoje mesto v Novi Gorici, močno se je povečal njen delež v procesu šolske športne vzgoje, trenerjevo največje priznanje pa je dejstvo, da je ustvaril nekaj generacij igralk, ki še danes tvorijo homogeno EKIPO. Zasluženo hvaležnost so mu igralke izkazale tudi s čestitkami ob 80-letnici.

Njegovo strokovno in organizacijsko delo v športu ni moglo ostati neopaženo, zato ni čudno, da je že leta 1980 prejel visoko športno priznanje Bloudkovo plaketo.

Tudi po končanem obdobju povezanim z odbojko je ostal v stiku s športom. V igranju golfa je našel nov izziv, ki ga je nadgradil z njemu lastno strokovno podporo vnukinji Tijani. Vpeljal jo je v svet golfa in ji omogočil tekmovalno aktivnost. Njegova športna karizma deluje tudi pri njej.

Dragi Ivan, pogrešali bomo tvoje umirjene tehtne analize in nasvete.

Vojko Orel