Odšla sta v legendo
Usoda je hotela, da sta se skoraj hkrati poslovila Ranko Žeravica, selektor jugoslovanske košarkarske reprezentance, ki je leta 1970 osvojila prvo zlato medaljo, in Boris Kristančič, ki je tedaj vodil organizacijski odbor svetovnega prvenstva v Ljubljani.
BEOGRAD, LJUBLJANA >Novica o smrti Ranka Žeravice je zaokrožila v jutranjih urah. Med prvimi se mu je poklonil nekdanji varovanec in selektor slovenske reprezentance Božidar Maljković. Žeravica je pisal zgodovino jugoslovanske košarke kot klubski trener, v prvi vrsti pa kot sloviti selektor jugoslovanske košarkarske reprezentance, s katero je v 60., 70. in 80. letih osvojil sedem medalj na največjih tekmovanjih. Izstopata zlati odličji na olimpijskih igrah v Moskvi leta 1980 in svetovnem prvenstvu v Ljubljani leta 1970, ki je pomenilo svojevrstno prelomnico za jugoslovansko košarko.
Uresničila se je naslovna napoved iz filmske uspešnice Postali bomo prvaki, ki so jo predvajali prav letos. Žeravica je vodil jugoslovansko košarkarsko reprezentanco do prve zlate medalje na velikih tekmovanjih. Na dogajanje iz leta 1970 je vezanih precej anekdot. Kar nekaj so jih obudili na Goriškem, kjer so se prvi spomnili zgodovinskega uspeha. Pred petimi leti je Športno društvo Sonček ob okroglem jubileju zbralo in gostilo še živeče člane tedanje reprezentance na čelu s kapetanom Ivom Danevom in selektorjem Žeravico, ki ga je mednarodna košarkarska zveza (FIBA) leta 2007 sprejela v hišo slavnih.
Komaj so se začeli vrstiti odmevi po smrti Žeravice, je odjeknila novica, da je v 83. letu umrl Boris Kristančič. Večina košarkarskih zanesenjakov se ga spomni kot vplivnega funkcionarja. Vrsto let je vodil strokovni svet jugoslovanske košarkarske zveze in bil odgovoren za imenovanje reprezentančnih selektorjev, bil pa je tudi prvi mož organizacijskega odbora svetovnega prvenstva leta 1970. V Ljubljani je barve jugoslovanske reprezentance branil tudi Aljoša Žorga, ki je Kristančiča označil za nespornega “očeta” slovenske košarke in pri tem opozoril tudi na njegove igralske in trenerske dosežke.
Kristančič je bil namreč tudi odličen košarkar. Za jugoslovansko reprezentanco je zaigral na štirih velikih tekmovanjih, olimpijskih igrah (1960), svetovnem prvenstvu (1954) in evropskih prvenstvih (1957, 1959). Z Olimpijo pa je v njenem zlatem obdobju v 50. in 60. letih osvajal naslove jugoslovanskega prvaka najprej kot igralec in nato še kot trener. ASO
