Odslej bo težje

KOPER > Za ATP oziroma WTA točke namreč odslej štejejo zgolj turnirji višje kategorije, organizacijo vseh ostalih pa prevzema organizacija ITF, ki bo obračunavala svojo lastno lestvico. Po novem je potrebno za točke svetovne lestvice doseči vsaj četrtfinale na turnirju za 25.000 dolarjev. Vsi slabši rezultati pa se obračunavajo zgolj za ITF razpredelnico, ki bo na manjših tekmovanjih služila kot pomožni kriterij za uvrstitev na turnirje. To pomeni, da so brez svetovnega “rankinga” ostali predvsem igralci, ki so večinoma nastopali na najnižjih turnirjih za 15.000 dolarjev in med temi se je znašlo tudi nekaj Slovencev.

Nekaterih Slovencev ni več na lestvici

V moški konkurenci, denimo, Tom Kočevar-Dešman in Matic Špec, med dekleti pa Kristina Novak ter Koprčanka Nika Radišić (obe bosta letos polnoletni), ki se je po starem prebila že med najboljših tisoč na svetu in je leto 2018 odlično končala predvsem med dvojicami. Iz Kaira je namreč prinesla dve zmagi, medtem ko je posamično v treh poskusih zabeležila en polfinale. Ravno tako je z WTA lestvice dvojic izginila še druga Koprčanka, leto mlajša Sheila Glavaš, čeprav je lani z Anjo Gal presenetljivo osvojila turnir v Banjaluki. Vendar pa je ta imel nagradni sklad 15.000 dolarjev, kar po prelomu leta šteje zgolj za “pomožno” ITF razpredelnico.

Zmaga na turnirju za 15.000 dolarjev prinaša dvanajst točk, poraz v finalu pa sedem

Organizacija ITF vodi tudi posebno razvrstitev v mladinski konkurenci, prehod v svet poklicnega tenisa pa bodo najbolj nadarjenim skušali olajšati s kvoto zagotovljenih vstopnic na najnižjih turnirjih, vendar morajo biti uvrščeni med najboljših 100 mladincev ali mladink. To pa je spet problematično, saj številni raje nastopajo na “pravih” turnirjih in torej ne zbirajo točk za mladinsko lestvico.

Vsaka točka postaja velik kapital

Na prvi pogled se zdi logično, da skuša modro vodstvo znižati število t.i. profesionalcev na približno 750 v moški in ženski konkurenci, vendar pa pri tem ostaja marsikatero vprašanje odprto. Fantje se najbolj pritožujejo, da bi potrebovali vmesno fazo med turnirji za 25.000 dolarjev in serijo challenger, dekleta pa bodo očitno skušala kar najhitreje prebroditi “vajeniška leta” na najmanjših turnirjih z nagradnim skladom 15.000 dolarjev. Kdor preživi, bo pač lahko računal na delček vabljivega kolača, očitno pa se vračajo časi, ko je vsaka točka za svetovno lestvico predstavljala velik kapital. Zgolj ena uvrstitev zdaj ne bo več zadoščala, saj je potrebno rezultat potrditi trikrat, če igralec naenkrat osvoji manj kot deset točk. Za primerjavo: zmaga na turnirju za 15.000 dolarjev prinaša dvanajst točk, poraz v finalu pa sedem.