Olimpijca, svetovni prvak, srebrni odbojkar

Jani Kovačič

Za članom prve postave srebrne slovenske odbojkarske reprezentance z letošnjega evropskega prvenstva (tam v finalu ni naredil niti ene napake!) Janijem Kovačičem iz Kanala je še eno odlično leto. V dresu ACH Volleyja, kjer je kot poveljnik obrambe zabetoniran v udarni postavi, je leto zaključil z dvignjenim slovenskim pokalom. Na silvestrovo se bo veselil tudi prvega mesta po jesenskem delu prve slovenske lige in srednjeevropske lige ter napredovanja v osmino finala pokala challenge. Spomladi je za italijanskega A1 ligaša Ravenno igral skoraj brez premora, takoj za tem pa je v Riminiju z reprezentanco spisal zgodovino s četrtim mestom v svetovni ligi narodov.

Jernej Terpin

Za sprejemalca Jerneja Terpina, ki je dozorel pri goriški Olympii, je bila lanska sezona najuspešnejša doslej. Poleti 2020 se je preselil v Bergamo, kjer je dobil odlično zaledje za dodatno rast. Na novo sestavljena ekipa, ki ni sodila med favorite, je redni del končala daleč pred ostalimi, a se je v play-offu vse podrlo, saj je ekipa padla po prvih dveh četrtfinalnih porazih. Pred koncem sezone so veliko razočaranje vendarle potešili še z zmago v superpokalu. Sezono je 25-letnik zaključil s 313 točkami v rednem delu prvenstva kot deseti najboljši napadalec A2-lige. Terpin v Bergamu igra tudi v letošnji sezoni, njegova ekipa pa je z okrepitvami med glavnimi favoriti.

Bojan Tokić

Vsake zgodbe je enkrat konec, za Bojana Tokića pa verjetno olimpijske (OI) še ni. Četrti nastop na OI je bil zanj zadnji v vlogi izkušenega športnika, na prihodnjih v Parizu pa bi ga lahko videli v v vlogi selektorja belgijske reprezentance. Kljub prehodu v štirideseto leto življenja loparček še vedno vihti v francoski ligi. V Tokiu je na otvoritveni slovesnosti nosil slovensko zastavo. Kot 66. igralec sveta se je med posamezniki prebil med 32 najboljših na OI in premagal tudi 13. igralca sveta, na prvem olimpijskem nastopu slovenske namiznoteniške ekipe pa je osvojil edino točko proti Južni Koreji in ekipi pomagal do osmine finala.

Jan Tratnik

Idrijski kolesar je imel velike zasluge za bron Tadeja Pogačarja na cestni dirki olimpijskih iger. Idrijska lokomotiva je ob vznožju gore Fudži pripravila teren za enega od značilnih Pogačarjevih napadov. Jan Tratnik je, čeprav je letos ostal brez zmage v mednarodnih okvirih, imel eno vidnejših vlog kot pomočnik v slovenskem ali klubskem dresu. Na zloglasnem Zoncolanu ni veliko manjkalo, da bi se z etapno zmago vpisal v zgodovino Gira, ki je naslednji dan gostoval pri nas. Kljub temu je številne navijače razveselil tudi z drugim mestom. Bil je tretji na prvi etapi Vuelte v vožnji na čas. Tratnik je v Kopru osvojil naslov državnega prvaka, kjer je v kronometru ugnal tudi Pogačarja.

Nejc Žnidarčič

Zmag se nikdar ne naveličaš To je tudi vodilo 37-letnega kajakaša Nejca Žnidarčiča, ki je septembra v Bratislavi še petič osvojil naslov svetovnega prvaka v sprintu na divjih vodah. Član Soških elektrarn je najboljše prihranil za konec, potem ko je že med sezono potrjeval, da še naprej pripada vrhu v tej sicer neolimpijski disciplini. Res pa je, da mu je vedno nekaj zmanjkalo ali pa mu je sreča obrnila hrbet. Tudi na svetovnem prvenstvu v kvalifikacijah ni šlo vse gladko, zato pa mu je v finalu uspela optimalna vožnja, s katero je prepričljivo ugnal konkurenco. Pomagajo tudi pridobljene izkušnje in seveda zmagovalni občutek, tekmovalnih izzivov pa očitno ne bo še zmanjkalo.