Olimpijec Fedja Marušič spet v Solkanu
Nekdanji solkanski kajakaški šampion, dvakratni olimpijec Fedja Marušič, si je v petek zvečer sam podelil darilo za 40. rojstni dan. Preveslal je 5000 kilometrov dolgo vodno pot iz Ljubljane okoli Balkana do rodnega Solkana.
SOLKAN>Fedja Marušič je z veslaškim podvigom, ki ga je začel 19. marca v ljubljanskem veslaškem centru na Špici (Ljubljanica) in ga končal 17. junija na bregu Soče pri stari čolnarni KK Soške elektrarne ob Hidrolektrarni Solkan, obeležil življenjsko prelomnico, kot je sam povedal: “Ta pot okoli Balkana je bila darilo, ki sem ga sebi namenil ob 40. rojstnem dnevu in ob odločitvi, da se po 20 letih življenja v Ljubljani ponov- no vrnem domov.”
Fedja Marušič je, tako kot večina šampionov, človek posebnih izzivov, navad in pričakovanj. Ob bogati športni poti vrhunskega ka- jakaša slalomista (15. na olimpijskih igrah v Sydneyu, 4. na svetovnem prvenstvu, 3. v skupnem seštevku sve- tovnega pokala, zmagovalec posamičnih tekem tega ranga ...) ter kasneje trenerja je doštudiral kemijo in delal na inštitutu Jožef Stefan.
S tokratnim veslaškim projektom je želel preizku- siti svojo moč in vzdržljivost pred novim obdobjem življenja, ki ga namerava preživeti na Primorskem. Preizkus je bil res vsestran- ski. Po Ljubljanici, Savi, Donavi, prekopu do Črnega morja in nato ob obalah Ro- munije, Bolgarije, Turčije, Grčije, Albanije, Črne gore in Hrvaške so ga v proto- tipnem 17-kilogramskem kajaku (sprejel je lahko 110 kg tovora) bičali vetrovi, močil ga je dež, premetavali so ga valovi, pa tudi drugih dogodivščin ni manjkalo.
Na bregu Soče so ga ob prihodu čakali nekdanji sotekmovalci na čelu z olim- pijci Jernejem Abramičem, Marjan Štrukljem in Urošem Kodeljo ter njegovi trenerji, sokrajani, mladi tekmovalci in seveda družina ter bližnji. Po čes- titki novogoriškega župana Mateja Arčona in odprtju velike peneče briške rebule je beseda glavnemu junaku hitreje stekla: “Najtežje mi je bilo nekje na sredini poti, ko sem ostal sam in sem zaradi očitno predolgih etap neko- liko oslabel. To je bilo v Grčiji, ko se po mrazu in dežju s Črnega morja niti v dolgih rokavih nisem mogel ogreti na tamkajšnjem son- cu. S tehničnega stališča je bilo najtežje na Donavi in v Črnem morju, kjer so bili v vetru, valovih in dežju zah- tevni izstopi iz vode. Za vi- soko morje nisem imel prave opreme in izkušenj. Učil sem se sproti. Veliko bolje se počutim na rekah. Zato se verjetno tako dolgega veslanja po morjih, kot je bilo tole, ne bom več lotil.”
Fedja Marušič: “Imel sem približno 90 različnih spalnic - od zelo spodobnih do takšnih, ki jih ne bi več ponovil.”
Posebno poglavje je bilo prenočevanje - marsikdaj v mrazu, vetru, dežju in v neobljudenih krajih. Fedja pravi: “Največ bodo poveda- le fotografije, čeprav sem jih veliko izgubil, ker sem na poti ostal brez dveh fotoa- paratov. Imel sem približno 90 različnih spalnic - od zelo spodobnih do takšnih, ki jih ne bi več ponovil, na srečo pa sem povsod naletel na dobre ljudi, ki so me rešili največjih zagat.” Fedji so marsikje dali streho nad glavo, sicer pa je moral moker prezebati v šotoru, v barakah, na plažah, pri svetilnikih in v podobnih zasilnih zave- tiščih. Še največ težav je bilo z obmejno birokracijo v Ro- muniji, Bolgariji in Turčiji: “Niso vedeli, kam naj bi me uvrstili. Moj kajak ni sodil med plovila, ki so jih oni predvideli. Včasih je bilo prav smešno, ko se je na papirju znašlo, da imam ladjo, katere lastnik in kapitan sem, pa zapisano rubriko z bruto registrskimi tonami.”
In kaj bo odslej delal Fedja Marušič? Najprej bo zbiral vtise s poti. Morda bo kaj izšlo tudi v knjižni obliki, sicer pa delovnih načrtov še ni razkril, a verjetno bo tudi na tem področju - v slogu balkanskega podviga - v os- predju projektno delo.
IGOR MUŠIČ
