Želje velike, Frankovo srebro pa daleč

Vrhunska športna zgodba Vrhničana Štefana Hadalina se je začela leta 2008 v Ajdovščini. Na sneg ga je pri sedmih letih postavila navdušena smučarka mama, kot mlajši deček pa je pri domačem SK Vrhnika hitro prehitel vrstnike - tako someščane, kot vse ostale, ki so tekmovalne korake začeli v notranjsko-primorskem pokalu. Štefan je kmalu prerasel zmogljivosti in ambicije vrhniškega kluba, prav tedaj pa je imel SK Dol Ajdovščina pod vodstvom trenerja Tomaža Bizjaka najkakovostnejšo ekipo v notranjsko-primorskem pokalu. Poznanstvo in obojestranski interes sta pripeljala do Hadalinovega prestopa v SK Dol, kjer je pod Bizjakovim vodstvom v tehničnih disciplinah nase slovenski pionirski vrh opozoril že leta 2009, v naslednjih letih pa se je prebil v kadetsko reprezentanco in na olimpijske igre mladih, kjer je leta 2013 zmagal v slalomu.

V času Sočija 2014 kot mladinec še ni bil v krogu olimpijskih kandidatov, a se je na članskih tekmah FIS že uvrščal med deseterico in dobil priložnost v svetovnem pokalu v Kranjski Gori. Na mladinskem svetovnem prvenstvu je bil 12. v smuku in kombinaciji. Izvrstno mladinsko obdobje, v katerem je z reprezentančnimi trenerji razširil svoje znanje še v hitrih disciplinah, je pred dvema letoma končal z naslovom svetovnega prvaka v kombinaciji.

Smučar z diplomo

Štefan Hadalin je z nadarjenostjo, vztrajnostjo in trmo pri 23 letih premagal že marsikatero oviro: od preskoka povprečnega smučarskega okolja v rojstni Vrhniki in kaljenja v primorsko- notranjskem pokalu do tekmecev iz svetovnega mladinskega vrha in učnih obveznosti. Mladinski staž je zaključil kot svetovni prvak, v letošnjo sezono pa je vstopil kot diplomant višje strokovne ekonomske šole v Kranju in finalist slaloma in veleslaloma za svetovni pokal.

Največji uspeh so: mladinska konkurenca, SP, 2016 - zlato v kombinaciji, 5. v smuku, 6. v veleslalomu, 9. v superveleslalomu; 2015 - srebro v superveleslalomu in kombinaciji, 8. v slalomu; članska konkurenca, SP 2017 - 10. v slalomu; svetovni pokal, 2017, slalom - 15. in 16. (Val d Isere, Wengen).

V zadnjih dveh sezonah se je z visokimi startnimi številkami po razritih progah - kljub občasnim težavam s hrbtom in boleznimi - prebil do svojih prvih finalnih voženj v slalomu in veleslalomu svetovnega pokala in se iz nemškega Völkla preselil k močnejšemu francoskemu smučarskemu proizvajalcu Rossignolu. Olimpijsko sezono je dobro začel, potem je sledil sušni januar z odstopi in izpadi v kvalifikacijah.

Zato Hadalin v predolimpijskem razmišljanju ne govori o uvrstitvah: “Za te olimpijske igre si ne morem postavljati visokih ciljev. Ne želim prehitevati dogodkov. Šel bom iz tekme v tekmo. Po novem letu sem tik pred tekmo v Zagrebu zbolel in nato med vratci nisem več našel pravih občutkov. Dvakrat sem bil sicer od finala oddaljen za desetinko ali manj. Če bi bilo obratno, bi bil dvakrat v finalu in bi bil psihično precej bolj trden. Dneve pred odhodom v Južno Korejo sem zato izkoristil predvsem za nekaj odklopa od smučanja, za izboljšanje svojega počutja in za ponoven dvig telesne pripravljenosti. Upam, da bom na takšen način na prizorišču spet našel prave tekmovalne občutke in da bom prihajal v cilj normalno utrujen, ne pa povsem izčrpan že po polovici voženj. Če nisi stoodstoten, v neizprosni konkurenci ni mogoče veliko pričakovati.”

Štefan Hadalin,

alpski smučar:

“Za te olimpijske igre si ne morem postavljati visokih ciljev.”

Najmočnejši je v slalomu (tu bi se ob optimalnem dnevu lahko približal deseterici), dobro pa se znajde tudi v veleslalomu in kombinaciji. Morda bo dobil priložnost tudi na ekipni tekmi.