Pahor noče, da bi bilo EP nova patrija

LJUBLJANA> Čeprav je Košarkarska zveza Slovenije (KZS) zadnje dni skušala navdušiti javno mnenje, podpora javnosti ni omajala vlade, ki je napovedala, da so zahteve Fibe (štiri milijone za kotizacijo in 2,5 miljona za trženjske pravice) odločno preveč. Ni pomagal niti poziv 39 poslancev pozicije in opozicije (med njimi ni bilo nikogar iz SDS), pa poziv reprezentanta Boštjana Nachbarja po twiterju. Vlada je sicer podprla organizacijo evropskega prvenstva 2013 pri nas, a je zanj odobrila natanko 1,160.200 evrov, kar je daleč od pričakovanj Fibe in KZS.

Nastop ministra Igorja Lukšiča po seji vlade je vnesel kar nekaj zmede med nekatere športne novinarje, ki so izjemoma sledili tiskovni konferenci in niso vajeni zavitega besedovanja ministrov. KZS je svetoval, naj se za dodaten denar prijavi na razpise ministrstev.

Premier Borut Pahor je zatem razgnal vse dvome. Tako kot minister je večkrat ponovil, da vlada ni organizator EP, temveč je to košarakarska zveza. “Če se bo KZS z dodatnimi sponzorji in s Fibo dogovorila za ugodnejše pogoje plačila kotizacije, bi lahko vlada pozneje odločala še enkrat in namenila dodatna sredstva,” je dejal Pahor. Hkrati se je vprašal, zakaj je Slovenija edini kandidat.

Poudaril je, da Slovenija športne dvorane potrebuje, tudi če EP ne bo pri nas. Obenem je odgovoril na v javnosti izražene pomisleke, zakaj v Mariboru prirejamo bistveno manj odmevno in dražjo Univerzijado leta 2013.

“To, pa evropsko prestolnico kulture v Mariboru, patrije, ladjo Triglav smo podedovali od prejšnjih vlad. V času krize nobeni vladi, ki bo prišla za nami, ne želim nalagati dodatnih obveznosti,” je bil odločen premier, ki se zaveda, da je EP veliko odmevnejši dogodek kot študentske igre.

Vlada bo torej morala požreti bes javnosti, predvsem številnih košarkarskih navijačev, vendar pa je njeno početje racionalno, saj so Fibine zahteve previsoke.

KZS je tudi po vladnem hladnem tušu ubrala populistično noto. “Čeprav je podpora slovenske javnosti organizaciji EP zelo visoka, očitno to ni dovolj za slovensko vlado,” je dejal predsednik KZS Roman Volčič. Trdi tudi, da so zelo transparentno prikazali prihodke in odhodke.

Toda projekt v resnici vzbuja več vprašanj kot odgovorov. Posebej pri seštevanju stroškov in prihodkov, kjer ni povsem natančno navedenih virov, niti rezerv. No, ne povsem, saj so si lep del stroškovne plati zamislili preprosto: država naj da 6,5 miljona za Fibo in enak znesek za sofinanciranje infrastrukture. In kaj zdaj? KZS ne bo odstopila od kandidature, ne ve pa, kje dobiti denar. Odločitev prepušča izvršnemu odboru Fibe, ki bo zasedal 5. decembra.

Slišati je, da naj bi EP morda vzela Grčija. Čeprav je država v bankrotu ...

ROK MAVER