Peking: rekorden v vseh pogledih
Olimpijske igre v Pekingu so postavile kar nekaj mejnikov, ki jih bo London težko presegel. Tudi slovenska odprava je pred štirimi leti osvojila največ medalj doslej.
NOVA GORICA> Rekordni proračun, rekordna televizijska gledanost, neverjeten dosežek Michaela Phelpsa in plavalcev nasploh, podvig Usaina Bolta. Olimpijske igre v Pekingu so po mnogo čem obeležile rekordne številke. Zavoljo uspehov si jih bodo zapomnili tudi slovenski športniki. Po številu odličij so namreč prekosili vse predhodne odprave. Zlata medalja atleta Primoža Kozmusa, srebrni odličji plavalke Sare Isaković in jadralca Vasilija Žbogarja ter brona strelca Rajmonda Debevca in judoistke Lucije Polavder so Slovenijo postavili na 41. mesto med 81 državami dobitnicami odličij.
Za olimpijske igre v Londonu so pripravili obsežen antidopinški program. Opravili bodo predvidoma 6250 testov, s katerimi bodo preverjali več kot polovico udeležencev iger, med njimi tudi vse dobitnike odličij. V vzorcih bo 150 znanstvenikov s pomočjo okoli 1000 prostovoljcev iskalo sledi več kot 200 prepovedanih substanc.
Na vrhu seznama je bila država gostiteljica, ki je osvojila največ zlatih medalj, 51. Skupno so kitajski športniki natanko stokrat stali na stopničkah za dobitnike odličij. Več medalj so osvojili le reprezentanti Združenih držav Amerike - 110. Osem od teh je prispeval Phelps, ki si je priplaval zlate medalje v vseh disciplinah, v katerih je tekmoval in s tem postavil svojevrsten rekord. Za kopico časovnih rekordov so poskrbeli tudi številni njegovi kolegi. Skupno so jih plavalci v tehnoloških kostumih postavili kar 25. Vrnitev v klasične oprave pomeni, da bo ta številka do nadaljnjega ostala zapisana v knjigah rekordov. Podobna ugotovitev bržkone velja tudi za proračun iger. Peking se je v zgodovino vpisal kot rekorder s 40 milijardami dolarjev. Tudi televizijsko gledanost pred štirimi leti bo težko preseči. Igre v Pekingu naj bi po nekaterih podatkih v 17 dneh spremljalo 4,7 milijarde ljudi.
Od športnih dosežkov izstopa trojček Bolta. Jamajški sprinter je osvojil zlate medalje na 100, 200 in s kolegi v štafeti 4x100 metrov. Pri tem je postavil tudi tri svetovne rekorde. V ekipnih športih so se trojčka veselili tudi madžarski vaterpolisti. Naši vzhodni sosedje so se v Pekingu veselili tretjega zaporednega naslova. Do prvenca oziroma zlate medalje na olimpijskih igrah pa so prišli francoski rokometaši. Ameriški košarkarski profesionalci iz lige NBA so povrnili naslov najboljšega, potem ko so se leta 2004 morali zadovoljiti z bronasto medaljo. Od kar so se leta 1992 v Barceloni sanjskim moštvom vključili v olimpijsko družino, so le v Atenah morali priznati premoč tekmecem.
Črna poglavja olimpijskih iger so običajno vezana na doping. Seznam športnikov, ki so jih ujeli pri jemanju nedovoljenih učinkovin, je bil sicer bistveno krajši kot na igrah v Atenah, ko so zabeležili 25 tovrstnih primerov.
V Pekingu so opravili 4770 testov, ki so pokazali le šest primerov uporabe prepovedanih sredstev. Med njimi sta bila tudi dva nosilca medalj. Zlato odličje je moral vrniti tekač na 1500 metrov Rashid Ramzi, srebrno medaljo pa so odvzeli cestnemu kolesarju Italijanu Davideju Rebellinu. Zlorabo krvnega dopinga nove generacije (CERA) so dokazali še enemu kolesarju, Nemcu Stefanu Schumacherju.
ALEŠ SORTA