Pet dni ob svečah
Izolan Andraž Paliska, ki si je družino ustvaril v Prvačini, je minulo sezono uspešno odigral za libijskega prvoligaša Al Jazeera iz Zuware. Odbojkarje tam solidno plačujejo, a morajo ti biti pripravljeni tudi na življenje ob svečah.
PRVAČINA > Te dni dopust z družino, ki pričakuje četrtega člana, doma v Prvačini preživlja 33-letni odbojkar Andraž Paliska. Prvoligaška sezona v Libiji se mu je zavlekla do začetka poletja. Čeprav je bila to zanj prva v tujini, se je v tem času nabralo več dogodivščin, kot jih zdomci v zahodni Evropi doživijo v nekaj letih.
V ospredju je bil športni izziv. Andraž je prepričan, da je bila odločitev za odhod v nemirno deželo koristna: “Po desetletju igranja članske odbojke v Prvačini in Kanalu sem se želel preizkusiti na tujem. Finančno še najboljša je bila libijska ponudba. Prišel sem v klub Al Jazzera v Zuwari. To je obmorski ribiški kraj z belo peščeno plažo in turkiznim morjem, sto kilometrov zahodno od Tripolija. Skupaj s Srbom Petrovićem, ki je bil moj sostanovalec, sva bila edina tujca, sicer pa je v prvi ligi za drugouvrščeni Ahli iz Tripolija igral še en Slovenec - in to prav Novogoričan Saša Gadnik. Sprva se je zavlekla registracija in sem prvo prvenstveno tekmo odigral šele januarja, a sem bil nato do konca maja nosilec igre. Klub se je pokazal kot dobro organiziran, prvenstvo pa je kar močno, saj imajo vsi klubi po dva tujca. V Libiji gre marsikaj po svoje. Tekmovalni sistem so med sezono spreminjali, nekaj je posamičnih tekem, nekaj pa turnirjev. V dvoranah brez klimatizacije so odprta vsa okna, skozi katera prinaša pesek in se je na spolzko podlago treba prilagoditi. Gledalci znajo biti zelo vročekvrni. Zradi slabih izkušenj so nekateri klubi posamične tekme igrali pred praznimi tribunami, turnirski del lige pa so varovale močne enote vojske in policije.”
Al Jazeera je osvojila peto mesto med 12 ligaši, kar je bilo nad pričakovanji uprave, ki je v boju z bogatejšimi klubi računala z uvrstitvijo med deseterico.
Brez vode in elektrike
Naš sogovornik je bil prijetno presenečen s prijaznostjo ljudi in organiziranostjo kluba, ki mu je priskrbel kar 150 kvadratnih metrov veliko klimatizirano stanovanje, prehrano v restavraciji in redno ter dogovorjeno plačo. Še bolj pa so ga - marsikdaj negativno - presenetile življenjske zgodbe libijskega vsakdana: “Z varnostjo v Zuwari, ki ima 45.000 prebivalcev, ni bilo težav. Kadarkoli sem lahko mirno šel kamorkoli. Ljudje so me kot odbojkarja prepoznavali. Tudi kakšnega manjšega računa mi ni bilo treba plačati. Težave pa so z infrastrukturo. Nekega dne je zmanjkalo vode. Potrebno je bilo naročit tovornjak - cisterno. Prišel naj bi čez eno uro. Ta ura je trajala pet dni. Po tem je bilo treba vodo še prečrpati v strešni rezervoar in šele nato je bilo konec prisilnega tuširanja s plastenkami vode. Med enim zimskih neurij je pri petih stopinjah nad ničlo zmanjkalo elektrike. Naslednjih pet dni smo preživeli ob svečah, tišino pa so mi popestrili obiski soigralcev.”
Poroka in pogreb
Sicer je premor v tišini Andražu včasih prišel prav. Streljanje je namreč v Libiji vsakdanji pojav - na srečo pri tem ne gre vedno za boje med tolpami in lokalnimi milicami: “V Zuwari se je zvečer in ponoči streljalo le zaradi porok. Te trajajo po 10 dni in na njih svati z najrazličnejšimi puškami in pištolami od veselja streljajo v zrak. Sam sem bil povabljen, ko sta se poročila pomočnik trenerja in brat enega od soigralcev in tudi streljati sem moral.”
Na gostovanjih je Paliska videl marsikaj. Najbolj je bil pretresen po obisku Misrate in Benghazija: “Česa takšnega, kot je v Misrati, nisem videl še nikoli v življenju. Vse stavbe so preluknjane ali le na hitro zakrpane, ogromno jih ima velikanske luknje od granat, a ljudje se trudijo živeti naprej. Na srečo obalni predeli, kjer so običajno hoteli in dvorane, niso tako prizadeti. Zato smo imeli kar v redu razmere za bivanje in tekme. V Bengaziju je velik problem kriminal. Pet minut po vselitvi v hotelsko sobo so mi soigralci zakričali, naj pridem pogledat na drugo okno. Nekaj trenutkov pred tem so pred hotelskim vhodom videli, kako se je ob poslovnežu, ki je hodil, ustavil avtomobil. Dva sta mu skušala vzeti torbo. Ker se je upiral, sta ga takoj ustrelila. Po truplo je nato prišlo reševalno vozilo, policistov pa ni bilo videti. ”
In kako naprej? Primorca Libijci vabijo, naj ostane še eno sezono, a brez družine tja ne bo odšel še drugo leto zapored. Pogovori za morebitno nadaljevanje igranja pri Go Volleyu pa še tečejo.
IGOR MUŠIČ
