Plesali so s stoletno burjo
Kulturno prosvetno društvo Batuje je svoj šesti kros izpeljalo kljub stoletni burji, ki je bila tisto noč najmočnejša. Odpovedali so samo otroški tek, saj so ocenili, da bi bilo tveganje za mlade tekače preveliko.
BATUJE> Mraz in burja sta minuli konec tedna ustavila praktično vse športno-rekreativne prireditve na prostem. Izpeljali so samo 6. Batujski kros, veljaven za točke primorskega pokala zimskih krosov. V Batujah se je pri minus treh ali štirih stopinjah v soboto, na dan, ko je stoletna burja najbolj divjala, zbralo 31 tekačev.
Morda bo kdaj v prihodnosti ta tek postal sinonim za vrhunsko tekaško predanost, vsekakor pa ni običajno teči v takšnih razmerah; niti za Vipavce in Kraševce, še manj za druge Slovence. Na startu so Primorci nemudoma opazili, da si obraze s šali, buffi (ovalna tkanina, ki si jo tekač po potrebi potegne prek glave, čez usta in nos) ali čem drugim varujejo samo “kontinentalci”.
Zmagovalci: mladinci 1996-1993 (4000): Jernej Šemrov (ŠD Hotedršica); mladinke 1996-1993 (4000): Sara Jesenko (ŠD Tabor); člani 1992-1977 (8000): Jernej Krkoč (Batuje); ml. veterani 1976-1967 (8000): Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos); ml. veteranke 1976-1967, 6000: Kristina Bele (AK Pivka); veterani 1966-1957 (6000): Robert Zrimšek (ŠD Hitre noge); st. veterani 1956 in starejši (6000): Anton Derganc (RD Prevoz NM); st. veteranke 1956 in starejše (6000): Rada Milič (ŠD Kraški tekači).
Vodja prireditve Robert Krkoč ter njegova sodelavca Jernej Krkoč in Simon Koron so po najtežji burjasti noči ves dopoldan odgovarjali na telefonske klice iz vseh koncev Slovenije. Tek mlajših tekačev so odpovedali, tveganje bi bilo zanje prehudo, glede nastopa starejših pa bi obvestilo o odpovedi zagotovo zgrešilo nekaj tekačev, njihovo nezadovoljstvo pa bi bilo toliko večje, če ne bi mogli teči po tem, ko so v Batuje prispeli prek številnih ovir. Avtocesta in hitra cesta, z goriškega konca pa tudi regionalna cesta, so bile zaprte in tekači so se morali znajti, kot so vedeli in znali, da so prišli na start. Ljubljančanka Metka Kenda je s svojo katrco v Batuje prispela pravočasno, po stranskih cestah in mimo treh prevrnjenih tovornjakov, teka pa niso zamudili niti trije jekleni Dolenjci.
“Pred leti sem bil na teku na Socerbu, kjer so bile podobne razmere: približno minus tri stopinje, snežni vihar, mraz, mi pa smo se stiskali v šotoru. Rekel sem si: če smo preživeli tisto, bomo tudi tokrat. Še zlasti, ker smo se logistično okrepili, od lani imamo nov objekt, v katerega se lahko zatečemo,” je povedal Robert Krkoč. Vesel je bil vsakega od 31 tekačev, vsem so pripravili obilno okrepčilo, vključno s sladicami, ki so jih napekle gospodinje. Vsi, ki so stopili na stopničke, so tudi letos prejeli praktične nagrade, sicer malo manj bogate kot prejšnja leta, a zaradi težkih časov toliko več vredne, je povedal vodja prireditve: “Za to se moram še posebej zahvaliti našim sponzorjem.”
Precej medalj je ostalo nerazdeljenih, trije fantiči (Klemen Vilhar in Gašper Leskovec iz Postojne ter Matic Berginc z Livka) pa so tekli v mladinski kategoriji na daljši progi, kot so bili vajeni doslej. Matic je štiri kilometre (namesto običajnega enega) pretekel silno hitro in ponovno opozoril na svoj talent.
Kljub temu, da so tekli na različno dolgih progah, je mogoče ugotoviti, kdo je bil najhitrejši. Mladinec Jernej Šemrov, primorski pokalni prvak, je 4000 metrov pretekel v času 13:32.0, potem pa ob progi spodbujal klubskega kolega, soseda in prijatelja Boruta Albrehta do drugega mesta na dvakrat daljši članski progi. Za Šemrovom je bil najhitrejši Jernej Krkoč, brat zmagovalke svetovnega pokala v gorskih tekih Lucije (Lucija ni tekla, prišla pa je pozdravit tekače in je pomagala deliti priznanja). Jernej je s časom 28:24.8 za štiri desetinke sekunde v neposrednem spopadu premagal pet let starejšega šampiona Tomaža Ferjančiča. Med dekleti si zmagovalka primorskih pokalnih tekov Kristina Bele ni pustila blizu, na 6000 metrov je postavila čas 25:45.7.
Jernej je povedal, kako so v Batujah preživeli noč in kaj mu pomeni tek. “Ponoči je bila najhujša burja, kar sem jih doživel, od ene ure naprej nisem spal. Poslušali smo, kje bo kaj odkrilo. Pa pri nas ni naredilo škode. V takem še nisem tekel, bilo je težko, saj je bila tudi temperatura nizka. Sicer pa zdaj tečem strogo rekreacijsko (pred leti sem treniral atletiko, tek na srednjih progah), bolj se posvečam sinu Urbanu, tretješolcu, ki teče z velikim navdušenjem. Ponovno sem začel trenirati šele v septembru in sem vesel, da sem po nekaj letih spet v tej družbi. Dobro vzdušje na primorskih tekih mi je manjkalo.”
Tik preden je himna napovedala podelitev priznanj (Budanjci vedno poskrbijo za primeren protokol), smo drugo najhitrejšo tekačico Jano Kotar Ilijaš povprašali po izkušnjah, kako se obleči v mrazu in burji. “V vetru vsekakor moramo obleči vetrovko. Danes sem najprej oblekla majico, ki odvaja vlago od kože, nanjo še dve majici z dolgimi rokavi in na vrh vetrovko. Prvi krog je bilo v redu, v preostalih dveh pa sem ugotavljala, da sem se oblekla pretoplo. Na nogah sem imela pajkice, pod njimi kratke hlače, tudi pajkice. Od kolen navzdol me nikoli ne zebe, tudi v kratkih hlačah bi lahko tekla. Copati so bili običajni, samo malo bolj topli, taki, ki ne prepuščajo veliko vetra - bolj zimska varianta. Na glavo pa sem dala tanko kapico; to je zadoščalo,” je povedala Novogoričanka.
Kot vselej tudi tokrat v Batujah ni manjkalo dobre volje, in ker je bilo tekačev manj kot običajno, so jih organizatorji povabili, da se še malo potrudijo s praznjenjem pladnjev. Ni bilo treba dvakrat prositi, mraz je poskrbel tudi za ta dober tek.
Zadnji od štirih zimskih krosov bodo v nedeljo v Lipici pripravili Kraški tekači.
VENČESLAV JAPELJ
