Po 25 letih konec ŠKL
Kaj združuje Jako Lakoviča, Primoža Brezca, Boštjana Nachbarja, Tanjo Žagar ter številne druge športne in medijske zvezde? Svoje prve korake v soj žarometov so naredili v ŠKL - Šolski košarkarski ligi, ki se letos zaključuje. Bogato in uspešno pot so v Zavodu ŠKL Ljubljana sklenili tudi s filmom ŠKL, šport tisočerih obrazov, posvečenem bogati zgodovini tega tekmovanja, ki bo od 25. aprila dalje na ogled tudi v slovenskih kinematografih.
LJUBLJANA > Izjemno uspešen projekt je od ustanovitve pred 25 leti pa vse do danes, ko se zgodba končuje, v različne aktivnosti vključil več kot 350.000 osnovnošolcev in srednješolcev in tako pri mladih spodbudili navdušenje nad športom. Pa ne zgolj navdušenje, sodelovanje je vplivalo na razvoj ustvarjalnosti pri mladih, samozavest, strpnost in spoštovanje vrednot. Projekt ŠKL, namenjen popularizaciji športa in spremljevalnih dejavnosti med mladimi, sta zasnovala dr. Srečo Zakrajšek in Vojko Korošec. Ta se začetkov v šolskem letu 1995/96 spominja kot skromnih, a je bila organizacijska ekipa zagnana in pogumna. “Prvi prostor za delo je bila pregrajena čajna kuhinja v stavbi na Šmartinski cesti v Ljubljani, pripomočki za delo pa so bil že izrabljeni pisalna miza, računalnik, telefon in faks naprava,” se Korošec spominja z nostalgijo. Tekmovanje je kmalu postalo prepoznavno. V prvih nekaj letih je bil glavni poudarek na košarkarskem tekmovanju ter tekmovanju plesnih in navijaških skupin, katerih delo so spremljali medijski krožki. Kmalu sta se začeli tudi razvedrilni tekmovanji: miss simpatičnosti ŠKL in ŠKL demo hit - tekmovanje mladih neuveljavljenih glasbenih skupin. Poleg ustanoviteljev so bili v projektu zelo dejavni dr. Mik Pavlovič, kot vodja košarkarskega dela tekmovanja, dr. Meta Zagorc in Vesna Vukovič na plesno-navijaškem področju in Andrej Jus na področju medijskih krožkov.
Rdeča nit tekmovanja, Šolska košarkarska liga, je bila vedno najbolj priljubljeno in množično tekmovanje ŠKL, v njem pa se je kalilo tudi več prepoznavnih in kasneje izjemno uspešnih košarkarskih imen. Poleg Jake Lakoviča, Saša Ožbolta, bratov Lorbek in Uroša Slokarja, sta v dresu ŠKL nastopala tudi Boštjan Nachbar, ki je igral za dve šoli, in sicer za II. gimnazijo Maribor in Gimnazijo Bežigrad, a mu nikoli ni uspelo biti prvak, in Primož Brezec. Slednji ima na ŠKL zelo lepe spomine: “Še posebej na zadnje leto, ko smo s ŠC Srečka Kosovela Sežana osvojili naslov. Najprej smo v zelo težkem obračunu v polfinalu izločili favorizirano Gimnazijo Šiška, nato pa smo v finalu igrali proti srednji ekonomski šoli iz Kranja. Tekma je bila izjemno napeta. Ob našem zadnjem napadu je bil rezultat izenačen, potem pa je sekundo pred koncem tekmo z odločilnim košem odločil moj najboljši prijatelj in poročna priča Marko Simčič. Res nepozabno.”
Seveda pa ne moremo mimo televizijske oddaje ŠKL, ki je začela nastajati že v prvi sezoni, in sicer na tedanjem Kanalu A, v drugi sezoni je oddaja nastajala kot plod sodelovanja med Zavodom ŠKL in TV 3, tretja sezona pa je prinesla popolno samostojnost Zavoda ŠKL pri produkciji. V 25 sezonah se je v arhivu Zavoda ŠKL Ljubljana nabral kup video materiala, kjer so zabeležene prve minute danes uspešnih posameznikov. Pa ne le športnih! Prve karierne korake so namreč v ŠKL naredili tudi številni estradniki in medijski obrazi. Med njimi tudi Toni Cahunek, režiser filma: “ŠKL je tudi meni predstavljal odskočno desko. Mnogi mladi smo tako dobili priložnost, da se izkažemo in pridobimo izkušnje, da pokažemo, v čem smo dobri. Tu še zdaleč ni šlo le za košarko ampak pripadnost ekipi, delu, šoli, ŠKL … Ko se mi je dobro desetletje kasneje ob zaključku projekta ponudila priložnost za pripravo dokumentarca, me je čakal potop v nostalgijo. Pregledati je bilo treba vseh 24 sezon ŠKL oddaj, kar znese približno 700 ur materiala. A izplačalo se je. Veliko ljudi se bo prvič videlo na velikem platnu, nekateri zvezdniki se bodo spomnili svojih začetkov, predvsem pa bo film pokazal, da je bil ŠKL projekt tisočerih obrazov.”
