Po dežju je še vedno posijalo sonce
Slovenske privržence pred odhodom rokometašev na evropsko prvenstvo prevevajo mešani občutki. Bron iz Francije še živi v kolektivnem spominu, a poškodbe, ki so se zgrnile na reprezentanco, narekujejo preudarnost pri postavljanju ciljev.
Novo odličje po lanskem svetovnem prvenstvu bi seveda pomenilo potrditev vrhunskosti, a takšen dosežek ob sedanjih izhodiščih zveni nestvarno. Tudi če bodo Juretu Dolencu prižgali zeleno luč v Barceloni in bo oblekel slovenski dres na Hrvaškem, je vprašanje, kako in koliko bo lahko pomagal soigralcem. Zadnjo tekmo je odigral pred več kot dvema mesecema. Konec oktobra je v Zagrebu gostiteljem v prijateljski tekmi zabil osem golov, potem ga je čakala operacija kolena. Dolenec se je v selektorskem mandatu Veselina Vujovića dejansko razvil v prvo ime slovenske reprezentance, kar potrjuje tudi prestop v Barcelono, ki je kljub krizi v španskem klubskem rokometu še vedno vrhunska ekipa s prvovrstnimi igralci.
Že pred pripravami je bilo jasno, da Vid Kavtičnik s steklenimi koleni ne more zdržati vsega bremena na desnem zunanjem položaju. Kapetan, ki je zadnjič oblekel slovenski dres na lanskem svetovnem prvenstvu, bi lahko v najboljšem primeru predstavljal dobrodošlo alternativo oziroma osvežitev za Dolenca. Po poškodbi roke, ki jo je staknil konec preteklega tedna, pa je tudi ta vloga vprašljiva. Na desnem zunanjem je tako prva napadalna opcija zdaj Žiga Mlakar. Ko ima strelski dan, je sposoben zabiti 15 zadetkov, lahko pa tudi povsem zataji. Škoda, ker ga je sredi jeseni zaustavila poškodba, ko je bil v naletu. Nejc Cehte v reprezentančnem dresu je neznanka, aktiviranje Blaža Janca v tej vlogi pa bi bila le zasilna rešitev, potem ko z Gašperjem Margučem tvori ta čas najmočnejšo reprezentančno navezo na desnem krilu.
Skupina C, Zagreb, 1. krog, 13. januarja - Nemčija : Črna gora (17.15), Slovenija : Makedonija (19.30); 2. krog, 15. januarja - Slovenija : Nemčija (18.15), Makedonija : Črna gora (20.30); 3. krog, 17. januarja - Nemčija : Makedonija (18.15), Slovenija : Črna gora (20.30).
Napad in obramba
Tudi na levi strani so stvari dokaj nedorečene. Na zunanjem položaju se zdi za zdaj edina zanesljiva Vujovićeva karta Borut Mačkovšek. Še tu se postavlja vprašaj, ali lahko Izolan zdrži visok ritem na obeh polovicah igrišča. Nik Henigman se vrača po operaciji kolena, džoker iz Francije Jan Grebenc je imel v prvem delu sezone tudi precej zdravstvenih težav. Grega Potočnik in Saša Barišić Jaman predstavljata še nepopisan list na dvobojih najvišje ravni. Ob številnih pogojnikih na strelskih položajih je jasno, da bo še več bremena padlo na organizatorje igre. Marko Bezjak bi po sili razmer lahko tudi vskočil na levi zunanji položaj. Z Miho Zarabcem je igra v napadu hitrejša, po drugi strani pa se pojavlja večje tveganje tehničnih napak oziroma izgubljenih žog. V takšnem razmerju moči bi lahko svojo priložnost dočakal tudi Patrik Leban.
Na levem krilu imamo manj napadalnega dinamita kot na desnem, zato pa Darko Cingesar in Niko Medved prinašata več čvrstosti v obrambi, ki je temelj Vujovićevih ekip. Po poškodbi Mateja Gabra se je ta precej zamajal. Težko si je predstavljati slovensko izbrano vrsto brez Dolenca, še težje pa brez Gabra, ki bi bil osrednji člen v vsaki slovenski obrambi. V mislih imamo še vedno četrtfinale olimpijskih iger, v katerem je krožnemu napadalcu Szegeda pošla sapa, kasnejši olimpijski prvaki Danci pa so nam natresli za Vujovićeve ekipe nepojmljivih 37 golov.
Rezervni scenariji
“Centralni del obrambe sem želel graditi okoli navez Gaber-Mačkovšek in Blagotinšek-Henigman, zdaj si bo očitno treba zamisliti nekaj novega. Morda tudi zamenjavo obrambnega sistema z globljimi različicami, s katerimi bi se lahko zoperstavili predvsem skandinavskim reprezentancam. Res pa je, da je naš najmočnejši adut obramba 6-0. Veliko bo odvisno tudi od okrevanja Henigmana, ki se odlikuje s čvrstostjo. Veseli pa me, da je Blagotinšek v Veszpremu storil občuten korak naprej in si je posledično okrepil tudi samozavest. Vsekakor pa poškodbe oziroma odsotnosti nekaterih igralcev ne smejo biti izgovor za manjšo obrambno zavzetost,” je spremenjena izhodišča predstavil Vujović, ki bo v vsakem primeru potreboval vratarski prispevek.
Matevž Skok je v prvem delu sezone v Zagrebu branil le za pokušino, njegov mlajši kolega pri hrvaških prvakih Urh Kastelic pa šele stopa na veliko sceno. Še najbolj standardno klubsko sezono ima za sabo Urban Lesjak. “Novo leto se je ob vseh nevšečnostih začelo slabo, upam, da bo nadaljevanje boljše. Sicer pa v športu niso osamljeni primeri, ko zamenjave na najboljši možni način izkoristijo priložnost ob poškodbah predvidenih nosilcev igre. Če bi šlo vse po načrtih, se ne bi posluževal rezervnih scenarijev, ki pa lahko prinesejo uspeh,” je zaželen dejavnik presenečenja pred evropskim prvenstvom izpostavil slovenski selektor.
