Po dve olimpijski vozovnici

IZOLA > Na prvenstvu bo že mogoče doseči normo za nastop na olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janeiru v Braziliji. O možnostih naših jadralcev, da si že v prvem poskusu zagotovijo olimpijsko vozovnico, smo se pogovarjali s Stanislavom Žbogarjem, predsednikom strokovnega sveta za vrhunski šport in podpredsednikom Jadralne zveze Slovenije.

“57 let sem že v jadranju, in ni mi vseeno, kako gredo stvari naprej,” Stanislav Žbogar odgovarja tistim, ki se čudijo, da se še ni naveličal delati kot športni funkcionar. “Z regato za SP v Santanderju se praktično začenja nov olimpijski ciklus. To je prva izbirna regata, na kateri si bodo države priborile olimpijske norme. Normo jadralec doseže za državo, koga pa država potem pošlje na olimpijske igre, je drugo vprašanje,” pojasnjuje Žbogar.

V Santanderju je bil včeraj drugi tekmovalni dan za jadralce v razredu laser standard in laser radial, ki je bil hkrati zadnji kvalifikacijski. Žal so Slovenci že zapravili možnosti, da bi si že prijadrali olimpijsko vozovnico. Nik Pletikos je 74. in bo jadral v srebrni skupini, Uroš Kraševac (113) in Matej Valič (126) pa bosta jadrala v bronasti skupini. Pri dekletih je Kim Pletikos 97. in bo tekmovala v srebrni skupini. Včeraj so že jadrali tudi v razredu 470. Tina Mrak in Veronika Macarol sta začeli dobro (4. in 11.), mladinki Eva Peternelj in Valentina Baruca sta bili 26. in 21. Domen Vasič Stepančič in Jakob Božič sta bila v edini regati 73.

> Kdo v slovenski reprezentanci ima po vašem mnenju največ možnosti, da doseže olimpijsko normo?

“Dekleti v razredu 470, Tina Mrak in Veronika Macarol, sta zdaj praktično profesionalki. Dobili sta zaposlitev v slovenski vojski. Na evropskem prvenstvu sta bili tretji, tako da sta lahko tudi na olimpijskih igrah močan adut, če bomo le pravilno zastavili delo. Skupaj z Vasilijem Žbogarjem sta v reprezentanci daleč pred ostalimi. Vasilij kot evropski podprvak in lani evropski prvak veliko dela, čeprav je za jadralca že malce v letih, jadranje pa je krut šport. Še posebej razred finn postaja fizično vse bolj zahteven, zdaj ko je dovoljeno tudi t. i. pumpanje. Ko ti veter piha v krmo, je, kot da bi veslal. Zato je Vasilij večino treningov opravil kar v veslarni.”

> Kakšno je trenutno njegovo zdravstveno stanje?

“Dobro. Vsi vemo, da je velik garač in se ne zna ustaviti. Zaradi prevelikih naporov se mu je sesul imunski sistem. Vendar je bil po tednu dni aktivnega počitka na Rogli kot prerojen. Tudi zredil se je na 98 kilogramov, kar se prej zaradi izčrpanosti ni mogel, teža pa je v razredu finn zelo pomembna. Počasi se vrača v formo.”

> Računate torej na vsaj dve olimpijski normi?

“Da. Dve olimpijski normi ne bi smeli biti problem. Ne vem natančno, v kakšni formi je Gašper Vinčec, ki se je po premoru aktiviral in bo prav tako tekmoval v razredu finn. Verjetno tudi sam ne ve, kam trenutno sodi v svetovni konkurenci. V razredu finn je letos namreč veliko novih jadralcev, ki so prestopili iz razreda laser.”

> Lahko preseneti kdo od mlajših jadralcev?

“Mlada ženska posadka razreda 470 pod vodstvom ruskega trenerja zelo dobro dela. Vendar si bosta Eva Peternelj in Valentina Baruca na SP predvsem nabirali izkušnje. Tudi Domen Vasič Stepančič in Jakob Božič se v tem razredu na največjih prvenstvih še kalita. Uvrstitev v finalno skupino bi bila zanju že lep rezultat. Če bosta dobro delala, sta gotovo potencialna kandidata za nastop na olimpijskih igrah. Kategorija laser pa je velika neznanka. Mladi slovenski laseristi so dosegali dobre rezultate v mladinskih kategorijah, ampak zdaj so vsi študentje, tako da so se bolj intenzivno pripravljali le nekaj mesecev.”

> Ste na JZS sposobni zagotoviti denar za razvoj vrhunskih jadralcev?

“V tujini nas je včasih kar sram povedati, kako majhne proračune imajo naši jadralci. Trudimo se na vse načine, a sponzorjev praktično ni. Za ostali denar, ki ga dobimo na podlagi kategorizacije posameznih jadralcev, pa si v strokovnem svetu prizadevamo, da ga vsaj 90 odstotkov pride do športnika, ki ga je zaslužil. Da JZS pobere minimalno za režijske stroške in da se ta denar ne preliva v druge projekte. Doslej ni bilo vedno tako.”

> Kakšne so razmere na regatnem polju v Santanderju?

“Tam je mogoče prav vse: od 30 vozlov vetra in trimetrskih valov do popolnega brezvetrja. Ker ne veš, kaj te čaka, moraš biti čim bolj univerzalen jadralec, pripravljen na vse.”

> Vaša popotnica slovenskim tekmovalcem na SP?

“Naj pozabijo na težave, ki jih pestijo, in poskušajo odjadrati maksimalno. Po prvenstvu pa se bomo usedli in pogovorili, kako naprej. Če bomo dobro delali, bi lahko na prihodnjih olimpijskih igrah imeli vsaj pet jadralcev.”

ALJA TASI