Po odhodu v pokoj je na vrsti knjiga
Pred kratkim je s šolskim obiskom finala svetovnega pokala v Planici in z nagrado za življenjsko delo Športne zveze Vipava v pokoj odšel dolgoletni profesor športne vzgoje, olimpijec in nekdanji trener slovenskih skakalnih reprezentantov Danilo Pudgar iz Gradišča pri Vipavi.
VIPAVA > Danilo Pudgar je na prireditvi, ki jo je Športna zveza Vipava pripravila za svoje najboljše športnike in klubske prostovoljce, kot mladenič pribrzel na oder k podeljevalcu, domačemu županuIvanu Princesu. Ne nazadnje je aktualni državni superveteranski prvak v gorskem teku. Kot je povedal v našem pogovoru, tudi odslej ne bo miroval.
Ali ob odhodu v pokoj občutite kaj praznine?“Ko hodiš naprej, vedno ostane nekaj za tabo. Upam, da sem sadil dobro seme, marsikaj pa se da še kultivirati. Ne bojim se priložnosti, s katerimi bi lahko še naprej rasel.”
V športu najbrž še ostajate aktivni …Danilo Pudgar, ki je lani že prejel nagrado za življenjsko delo Športne zveze Ajdovščina, ima za seboj bogat življenjepis. Kot smučarski skakalec je vrhunec dosegel leta 1972 z osmim mestom na olimpijskih igrah v Sapporu. Kot reprezentančni trener se je leta 1988 na olimpijskih igrah v Calgaryju veselil uspeha prvega slovenskega skakalca, ki ga je presegel - bronastega Matjaža Debelaka. V nadaljevanju je treniral Kanadčane, slovenske nordijske kombinatorce, bil pa je tudi športni direktor naših nordijcev. V Vipavski dolini je pustil globoko sled - kot trener SSK Predmeja, kot športni delavec v NK Vipava, KK Izvir Vipava in TD Burja in kot učitelj športne vzgoje na Otlici, v Vipavi in Ajdovščini, kjer je na srednji šoli Veno Pilon v petek zaključil delovno dobo.
“Brez tega si življenja ne predstavljam. Resno sem treniral od devetega leta do začetka učiteljevanja. Triindvajsetega marca sem se sicer res po 41 letih delovne dobe v športu in z zadnjim obiskom Planice s svojimi dijaki upokojil, a bom aktiven v športu še naprej.”
Česa se boste najprej lotili?“Do petega maja bom na dopustu, potem pa je možnosti več. Ena je tudi pisanje knjige. Imam veliko zgodb - kot tekmovalec, trener, učitelj, kot športni direktor reprezentance in še kaj bi se našlo. Vsebino za knjigo že imam v glavi. Še najbolje bi bilo, če bi jaz nekomu, ki bi bil sposoben to privlačno zapisati, pripovedoval. Pripravljen sem tudi poprijeti za delo reprezentančnega trenerja za nordijsko kombinacijo, s čemer sem se na tej ravni pred leti že ukvarjal.”
Kaj pa skoki?“Na reprezentančni ravni se s tem ne bi več trenersko spoprijel. Naj poskusijo mlajši. Sledim dogajanju v našem skakalnem klubu POK, ki je na Kovku uredil lep skakalni center. Tam z mladimi do desetega leta že dobro delajo. Če bodo rabili pomoč in ideje za korak naprej z nekoliko starejšimi tekmovalci, sem pripravljen pomagati. Potrebni so dobro trenersko vodstvo, dobre razmere za delo, dober material, urejena logistika potovanj …To je delo na dolgi rok. Deset let potrebuješ, da iz otroka narediš pravega tekmovalca.”