Po poškodbi Aleksa Vlaha v iskanju novega asa iz rokava

Zdi se, kot da je selektor Uroš Zorman znova na začetku. Pred tremi leti, ko je popeljal Slovenijo na svetovno prvenstvo (SP), je imel vendarle že oblikovano reprezentančno jedro, iz rokava pa je povlekel asa v podobi Aleksa Vlaha. Koprčan se je iz džokerja hitro prelevil v enega glavnih adutov izbrane vrste. Ob kopici odpovedi je bila prav novica o njegovi poškodbi na uvodni pripravljalni tekmi. ki mu je preprečila nastop na bližnjem evropskem prvenstvu (EP), pravi šok za strokovni štab občutno spremenjene reprezentance.

Med spremembami in pomladitvijo

O pomladitvi bi težko govorili, med 21 igralci, ki so se pretekli konec tedna podali na pripravljalni turnir v Francijo, vendarle ni golobradih mladeničev. Dejstvo pa je, da je med izbranci kar nekaj rokometašev brez daljše reprezentančne kilometrine oziroma takšnih, ki še niso zaigrali na velikem rokometnem tekmovanju.

Uroš Knavs denimo že kar nekaj sezon strelsko prednjači v državnem prvenstvu v dresu Ribnice, a je vprašanje, če bi v drugačnih okoliščinah dočakal priložnost, da si pri 30 letih izbori vozovnico za Oslo, kjer bo Slovenija odigrala predtkemovanje. Andraž Makuc, ki je s 24 leti na seznamu najmlajši, je bil prav tako vpoklican naknadno, ko so reprezentančne vrste že pošteno razredčile odpovedi oziroma poškodbe. Rodičan je tudi edini član najbolj trofejnega slovenskega kluba Celja v slovenski zasedbi, v kateri je še kar nekaj novincev oziroma pripravnikov. Da bo med njimi Zorman našel novega aduta kalibra Aleksa Vlaha ali vsaj njegov približek, potem ko je Koprčan doživel klubski preporod v Celju, bi bilo seveda pretenciozno reči.

Norveška za začetek skandinavske turneje

Navsezadnje je dobro, da navijaška pričakovanja niso prevelika. Dejstvo je, da je šel Zorman po olimpijskih igrah, ki so s četrtim mestom pomenile tudi svojevrstni labodji spev generacije, v postopno in zavestno pomlajevanje zasedbe. V bistvu je šlo skoraj za naravni proces, ki se je začel že pred lanskim SP v Zagrebu, kamor se je vseeno podalo lepo število olimpijskih reprezentantov in slovenskih privržencev. Zato so tudi apetiti narasli, 13. mesto v soseščini pa je bilo svojevrstno razočaranje. V drugem planu je tudi ostalo, da so prvo resno priložnost v reprezentanci dobili nekateri posamezniki, ki bi lahko bili naložba za prihodnost. Med njimi tudi Tadej Kljun, ki pa je moral zaradi poškodbe prav tako odpovedati nastop na tokratnem EP.

V Skandinaviji bo izbrana vrsta daleč od oči in daleč od srca, kar ni nujno slabo. Težko sicer rečemo, da Zormanovi varovanci na 17. EP nimajo česa izgubiti. V družbi Črne gore, Švice, ki bo slovenski tekmec v nedeljo, in Ferskih otokov, s katerimi se bodo v norveški prestolnici Oslo pomerili za konec predtekmovanja čez teden dni, je napredovanje v drugi skupinski del tako rekoč obvezno. Sicer bo rezultatska ocena slovenske odprave v vsakem primeru nezadostna.

Napad je najboljša obramba

Zorman bo moral tudi improvizirati in morda poiskati kak nov trik, a slovenska vrsta ima vendarle (udarno) postavo, vredno spoštovanja. Ne zveni slabo napadalna sedmerka s Klemnom Ferlinom (Kielce) v vratih, z Domnom Novakom (Flensburg) in s Tilnom Kodrinom na krilih, Kristjanom Horženom (oba Gummersbach) na črti ter zunanja vrsta z Borutom Mačkovškom (Szeged), Blažem Jancem in Domnom Makucem (oba Barcelona), ki bi, če bo seveda prepričal Zormana, lahko izstopil iz reprezentančne sence in pri 26 letih prevzel glavno vlogo.

Slovenski vodili bosta v vsakem primeru hitro in kombinatorno, poudarek pa bo na napadu, čeprav naj bi prihod Mačkovška kot enega od obrambnih stebrov prinesel več ravnotežja v igri. ”Iz tekme v tekmo rastemo, pokazali smo, da se lahko kosamo z vsako reprezentanco,” je po turnirju v Franciji sporočil Blaž Janc. V drugem skupinskem delu v Malmöju bi kapetana in soigralce lahko čakali gostitelji Švedi, sosedi Hrvaška in Madžarska ter stari znanci Islandci, ki bi bili tekmeci za uvrstitev v zaključne boje oziroma polfinale v danskem Herningu. Realno ni, a upanja slovenski vrsti ne more nihče vzeti. Pred šestimi leti so Slovenci prav na Švedskem prišli najbližje drugemu odličju na EP po domačem srebru leta 2004.