Po tekmi z Atenci koprski vaterpolisti razmišljajo o Šibeniku
Dan po porazu v četrtfinalu pokala LEN so si v Kopru edini, da so tekmo odločili grški centri, predvsem reprezentanta Andreas Miralis s štirimi in Konstantinos Mourikis s tremi zadetki. Jutri Rokava sprejema v goste Šibenik.
VATERPOLO> Rokava v sredo kljub polnim “tribunam” ter navijačem iz skupin Tifozi in 12. Kopra ni uspela premagati atenskega Paniniosa, štirje goli zaostanka (8:12) so (pre)veliko breme pred povratno tekmo 2. februarja v Atenah. Toda upanje umira zadnje.
Trener Veselin Đuho je za PN jedrnato analiziral: “Na tekmo smo se dobro pripravili, od nje smo veliko pričakovali. Toda ni šlo tako, kot smo si zamislili, kajti naleteli smo na čvrstega, dobro organiziranega, izkušenega nasprotnika, ki je znal odgovoriti na vse naše poteze. S consko obrambo so Grki zelo dobro pokrili naše centre, ki so bili doslej naša največja moč. Tu ni bilo prostora, na zunanji liniji pa nismo imeli razpoloženega strelca. Želja in volja sta bili, a v tem trenutku so Grki boljši.”
Đuho tekmo v Grčiji označuje za skoraj misijo nemogoče, možnosti za preboj naprej sicer obstajajo, vendar so minimalne.
Njegove misli so pri sobotni tekmi jadranske lige v Žusterni s Šibenikom (ob 18. uri). “Ta tekma je celo pomembnejša od sredine. Zelo neprijeten je pogled na lestvico, kjer smo na zadnjem mestu, brez točk, naša kvaliteta je višja. Kljub problemom, žalosti in nerazpoloženju upam, da se bomo znali maksimalno motivirati in osvojiti prve letošnje točke v ligi. Prve, a ne tudi zadnje, nanje računamo tudi proti Medveščaku, Jadranu in Pošku. Moramo pobegniti z repa proti osmemu, devetemu mestu, kar bi nas zadovoljilo.”
Predsednik kluba Ratko Mandič nam je povedal, da si je tekmo ogledalo 80 odstotkov napovedanih vipovcev, ki so bili navdušeni nad vzdušjem - a možno je, da so bili zgolj prijazni, da bo torej dodatna sponzorska pomoč pičla. Župan Boris Popovič je obljubil pomoč pri iskanju sponzorjev. Glede možnosti za napredovanje je Mandič nepopravljivi optimist. “Še vedno sanjamo. Te sanje so zastonj, naj trajajo čim dalj.” Razočaran pa je nad odnosom velikih istrskih podjetij: “Manjša podjetja, ki so nas požrtvovalno podprla, so omogočila, da smo prišli tako daleč, mačehovsko in egoistično pa se obnašajo velika; kot da ne čutijo svoje odgovornosti do okolja, v katerem delajo, do ljudi, ki tu živijo.”
VENČESLAV JAPELJ