Poker zmag za Pogija

PARIZ > Za predstave najboljšega kolesarja sveta je že zmanjkalo presežnikov, ki se vrstijo ob njegovih predstavah. Pretekle na Touru je treba postaviti v kontekst tritedenske dirke, z osvojitvijo rumene majice kot ultimativnim ciljem. Čeprav je bil naskok dobrih štirih minut pred prvim izzivalcem Jonasom Vingegaardom (Visma) na videz zajeten, je dejansko veljalo ohranjati osredotočenost do Pariza, kjer se je danes pod noč sklenila 112. dirka po Franciji.

Zadnje dejanje letošnjega Toura je osrečilo prvega favorita za zmago v sklepni etapi, ki so jo zaradi dežja in spolzkega cestišča časovno nevtralizirali 50 kilometrov pred ciljem, Belgijca Wouta van Aerta (Visma). Tadej Pogačar (UAE Emirates) pa je s svojimi (proti)napadi obarval vzpon na Montmartre v rumeno. Kot šampioni preteklih časov Toura je do prihoda v Pariz natančno odmerjal udarce tekmecev in jih zadeval tam, kjer najbolj boli.

Pirenejski mat v dveh potezah

V Pirenejih je izpeljal mat v dveh potezah, za katerega si je pripravil odlično otvoritev v prvi polovici Toura. V zadnjem, tretjem tednu v Alpah, pa je, če nadaljujemo v šahovskem žargonu, s potrebno pozornostjo le še ohranjal materialno prednost brez iskanja bližnjic ali dodatne slave.

“Na koncu so vsi kolesarji utrujeni. S tako prednostjo menim, da ni treba ničesar tvegati, saj lahko več izgubiš, kot pridobiš,” je povedal Andrej Hauptman, ki je bil tudi letos v avtomobilskem spremstvu Pogačarja. Lani je sicer dobil šest etap, letos štiri. Tour pa se od Toura razlikuje. Prav tako dinamika posamezne etape oziroma ekipe.

“Vsako leto rečemo, 'to je najtežji Tour, ki smo ga kadarkoli odpeljali', ali 'to je najtežji teden v zgodovini' in tako naprej, a letošnji Tour je bil vsaj po mojem mnenju resnično na povsem drugačni ravni. Mogoče je bil le en dan tak, da je bilo malce lažje. Ko pogledate v datoteke z iznosi moči na Touru, je bilo res izjemno težko. Tekmeci so me napadali z leve in desne. Osredotočen in motiviran sem moral biti od prvega dne,” je povedal Pogačar, ki je s četrto skupno zmago na večni lestvici najuspešnejših kolesarjev na Touru ujel Britanca Chrisa Frooma.

Od Nove Gorice do Portoroža?

Pred slovenskim šampionom je s petimi rumenimi majicami le še četverica Francoza Jacques Anquetil in Bernard Hinault, Belgijec Eddy Merckx in Španec Miguel Indurain. In kaj dela Pogačarja tako posebnega? “Tadej je res fenomenalen. Sploh v kritičnih trenutkih vselej ohranja mirno kri,” je o Pogačarju, ki ga spremlja že od malih nog spregovoril Hauptman. Tadej je s svojo napadalno vožnjo pridobil simpatije kolesarskih privržencev po svetu.

V slovenskih srcih pa ostaja zasidran Primož Roglič, ki je, če ne drugega, vsaj videl Pariz. Skupno osmo mesto na Touru, ki mu očitno ni usojen, za sloves štirikratnega šampiona Vuelte in predlanskega zmagovalca Gira, ni nič posebnega. Veliko več pa Bori Red Bull in Nemcu Florianu Lipowitzu pomeni tretja stopnička zmagovalnega odra v Parizu. Roglič je v Alpah zaman napadal etapno zmago, brez katere je ostal tudi Matej Mohorič (Bahrain Victorious), ki je danes prav tako poskušal.

Kolesarska vročica v Sloveniji sicer še vedno raste, kar so potrdili tudi številni navijači na alpskih vzponih Toura, ki bi se v bližnji prihodnosti utegnil začeti v Sloveniji. Premier Robert Golob je danes pred sklepno etapo direktorju dirke po Franciji Christianu Prudhommu predal pismo o nameri za organizacijo izvedbe Velikega starta Toura v Sloveniji za leto 2029. Tudi na Primorskem.

Čez štiri leta v kolesarski karavani gotovo ne bo več Luke Mezgeca (Jayco AlUla), ki je povedal, da je odpeljal svojo zadnjo dirko po Franciji. Prepozno bo najbrž tudi za Rogliča, ki bi bil takrat že v 40. letu. Zato pa naj bi bil še vedno blizu svojega vrhunca Pogačar. Štiri leta pa so vendarle dolga doba, kaj šele v kolesarstvu.