Pogačar je postal še kralj makadama

SIENA, PARIZ > Kdo ve, kje in kdaj se bo zaustavil zmagoviti niz 23-letnega Tadeja Pogačarja (UAE Emirates). V soboto je v velikem slogu odkljukal še eno dirko, ki še nima prestiža petih spomenikov, a je vse bolj zasidrana v srcih kolesarjev in navijačev. Makadamski odseki, ki tvorijo tretjino dolžine 184-kilometrske trase toskanskih Belih cest, dajejo slutiti, kakšno je bilo nekoč kolesarstvo. Tudi Pogačar se zdi, kot da je prišel iz nekih drugih kolesarskih časov, ko so si favoriti drznili napadati iz ozadja oziroma daleč pred ciljem. V soboto je uprizoril samostojni juriš, ki ga je po 50 kilometrih kronal z novo zmago. Napad, kot ga Bele ceste še niso videle.

“Vedno je enkrat prvič. Do pet kilometrov pred ciljem nisem bil prepričan, ali mi bo res uspelo. Tudi na zadnjem vzponu sem se še oziral, ali kdo prihaja za menoj. Bilo je zelo napeto, moja energija je proti koncu vse bolj in bolj pojenjala, a mi je uspelo preživeti vse do konca,” je povedal Pogačar, ki je v kratkem, a zelo strmem zaključnem vzponu proti Sieni celo vrnil pozdrav enemu od navijačev. Na najbolj atraktivnih odsekih jih ni manjkalo.

Govekar drugi v Taru

Včeraj je bila na sporedu druga enodnevna dirka v hrvaški Istri. Pokal Poreča je v ciljnem sprintu 30-erice kolesarjev pripadel Srbu Dušanu Rajoviću (Corratec). Drugo mesto je na dirki prve kategorije, a z močno konkurenco, osvojil Matevž Govekar (Tirol) iz Godoviča. Četrti je bil Tilen Finkšt (Adria Mobil). V prvi zasledovalni skupini z enajstimi sekundami zaostanka sta ciljno črto na 31. in 36. mestu prečkala člana novogoriškega mebloJOGI Pro-Concrete Matic Žumer in Mihael Štajnar. V četrtek se začenja štiridnevna Istrska pomlad.

Veter in vihrajoče zastave

Proti cilju je bilo moč opaziti tudi vse več slovenskih zastav, ki so visoko vihrale, ko si je Pogačar utiral pot proti mestnemu trgu, kjer si je lahko dal duška. Italijanske ceste mu, kot kaže, ustrezajo, prav tako sveže ozračje, ki je v soboto pospremilo kolesarsko karavano. Manj prijeten je bil veter, ki je posredno tudi botroval množičnemu padcu na makadamskem odseku 100 kilometrov pred ciljem. Na tleh se je z odrgninami znašel tudi Pogačar.

Precej slabše jo je odnesel Matej Mohorič, ki je pred dirko prav tako kotiral visoko v napovedih. Adut Bahraina Victoriousa je moral zaradi poškodbe kolena odstopiti, še preden se je dirka razplamtela. Preskočiti pa bo moral tudi novo preizkušnjo svetovne serije od Tirenskega do Jadranskega morja, kjer bo v moštvu tako le en slovenski kolesar, Jan Tratnik. Idrijčan je imel tudi na makadamskih odsekih vidno vlogo v narekovanju ritma po omenjenem padcu, zavoljo katerega so morali izobesiti belo zastavo še nekateri papirnati favoriti za visoko uvrstitev. Ne pa tudi Francoz Julian Alaphilippe.

Slovenske poskočnice

Dvakratni svetovni prvak je uprizoril spektakularni salto čez krmilo. Zamenjati je moral kolo in se podal v lov za glavnino, ki jo je s svojo ekipo Quick Step po 25 kilometrih ujel. Potem pa je v svojem slogu na osmem makadamskem odseku poskušal s poskočnico presenetiti tekmece, a je Pogačar uprizoril silovit protinapad, ki mu ni mogel slediti nihče. Prednost je naraščala, najbližji zasledovalci pa so se menjali.

Za Pogačarjem je ciljno črto z zaostankom 37 sekund na drugem mestu prečkal 18 let starejši Alejandro Valverde (Movistar), za katerega je to poslovilna sezona. Pogačar jo je komaj dobro začel, pa že podira mejnike. Ta teden bo branil lansko zmago na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja, 19. marca pa pride na vrsto Milano-Sanremo, torej prvi letošnji spomenik in predvidoma prvo letošnje soočenje s Primožem Rogličem.

Tudi drugi slovenski as s celotno ekipo Jumba Visme že kaže svojo moč. V zaključku prve etape dirke Pariz-Nica se je trojica, v kateri sta bila še Francoz Cristophe Laporte in Belgijec Wout van Aert, na vzponu tretje kategorije otresla spremstva in do cilja, kamor so prišli z dvignjenimi rokami, izpeljala mini moštveni kronometer. Etapna slava in prva rumena majica najboljšega v skupnem seštevku je pripadla domačinu. Danes pa naj bi na svoj račun vendarle prišli klasični sprinterji.