Rumena rapsodija na Azurni obali
Kdo lahko še ustavi Tadeja Pogačarja na poti do tretje skupne zmage na Touru? Očitno nihče. Danes je prišla še ena potrditev rumene majice, če je bila sploh potrebna. V velikem slogu je dobil svojo četrto etapno zmago na letošnji kolesarski dirki po Franciji in prednost v skupnem seštevku povečal na dobrih pet minut.
NICA > “Znova sem imel močne noge, na teh gorskih cestah smo opravili mesec dni zahtevnega treninga po zaključku Gira. Z moštvenimi kolegi smo se že med vadbo pogovarjali, da bi lahko tej etapi vtisnili poseben pečat. Vse je bilo popolno,” je povedal Tadej Pogačar po zmagi v 19. etapi, v kateri so se znova vlekle primerjave z najbolj trofejnim kolesarjem vseh časov Eddyjem Merckxom. Nemara še bolj zaradi kolesarske prevlade kot dejstva, da ubežnikom v slogu belgijskega kanibala pred več kot petimi desetletji ni pustil etapne slave.
Pogačar se je že dobrih devet kilometrov pred zaključkom ciljnega vzpona odpeljal najbližjima zasledovalcema v skupnem seštevku, Jonasu Vingegaardu in Remcu Evenepoelu. Danec, ki je dobil zadnji dve izvedbi dirke po Franciji, je po hudi poškodbi, zaradi katere je izgubil dobršen del treninga, sicer do tretjega vikenda letošnjega Toura v Pirenejih nakazal, da bi lahko ogrozil Pogačarjev primat. Razvoj dogodkov v najtežjih gorskih etapah, v katerih je Vingegaard (pred)lani strl odpor kolesarske številke ena, pa je le potrdil to, kar govorijo številke in besede.
Tako močnega Pogačarja še nismo videli. Na Giru se je poigral s konkurenco, a podobno počenja tudi v zadnjem tednu Toura, kjer ima resda tudi najmočnejšo podporo moštvenih kolegov doslej. V tem pogledu so pri UAE Emirates naredili občuten korak naprej od prve skupne zmage leta 2020, ko je Pogačar v vzponih bolj ali manj lahko računal le na pomoč rojaka Jana Polanca. Očitki, da je zgolj unovčil delo Jumba Visme in Primoža Rogliča, se iz današnjega zornega zdijo še bolj krivični.
Pogačar je že v k0ronski izvedbi Toura, ki je bil na sporedu septembra, slavil tri etapne zmage, v katerih je napadal konkurenco. V ta sklop sodi tudi razvpiti gorski kronometer, s katerim je slekel rumeno majico rojaku. Danes je slavil še svojo 15. etapno zmago na dirki po Franciji, kjer je v povprečju slavil trikrat na posamezno izvedbo. Letos je to številko že presegel.
Vprašanje pa je, če se bo Pogačar pri tem ustavil, potem ko je na kraljevski etapi razveselil slovenske privržence, ki so se v velikem številu zbrali ob cesti. Tudi danski niso prav veliko zaostajali in so dali zaslužen poklon Vingegaardu, ki bo v sklepnih etapah bržkone bolj pozoren na Evenepoela. Danes je sicer Visma v begu imela močna aduta za, kot se je izkazalo, morebiten napad na etapno zmago. Matteo Jorgenson je bil na dobri poti, dokler se ni že iz sila razredčene skupine kolesarjev, ki krojijo vrh skupnega seštevka, izstrelil Pogačar. Enega po enega je ujel ubežnike in jih pustil za seboj, naposled tudi Američana.
“V zaključku sem se oziral nazaj, ker sem imel že prazne noge, a sem s skrajnimi močni pregrizel do cilja,” je povedal Pogačar, ki ga pred nedeljskim hribovitim zaključkom z vožnjo na čas proti Nici jutri čaka še ena gorska etapa po njemu znanih in ljubih cestah nad Monakom. Danes je rekel, da bi jo lahko prepustil ubežnikom, a pri Tadeju nikoli ne reci nikoli. “To pot nam je vsaj povedal, kdaj in kje bo napadel,” je nepredvidljivost svojega kapetana zelo dobro orisala britanska gonilna sila po imenu Adam Yates.