Ponosni na svoja zlata fanta

POSTOJNA > Čeprav je popoldne dež neusmiljeno pral postojnske ulice, termometer pa je kazal zimskih osem stopinj Celzija, se je nekaj minut pred napovedanim začetkom prireditve Titov trg začel polniti z navijači. Mnogi so bili oblečeni v drese, v rokah pa so držali slovenske zastave, gasilci so pripeljali dvigalo in nad oder postavili orjaško trobojnico. Mlado in staro je prišlo pozdraviti svoja someščana Alekseja Nikolića in Matica Rebca, ki sta sodelovala na nepozabnem evropskem prvenstvu in bosta skupaj z ostalo deseterico reprezentantov naslednja štiri leta ponosno nosila naslov evropskih košarkarskih prvakov. Po prireditvi pa se je nanju začel lov mladeži za podpisi in fotografijami.

Več sto ljudi je najprej s pesmijo, posvečeno svojemu mestu, animiral eden najbolj znanih Postojnčanov Drago Mislej Mef, po krajšem programu pa so navijači končno dočakali svoja junaka, ki so ju sprejeli s huronskim navijanjem, zatulile so sirene, do odra je lahko segel le pogled gledalcev v prvih vrstah, ostali pa so stopili na klopi ali na stole sosednjih lokalov. Na oder je prišel tudi Aleksejev brat in občasni reprezentant Mitja, pa starša Jana in David, medtem ko sta bila Maticeva starša med gledalci, vse pa je na odru najprej pozdravil postojnski župan Igor Marentič.

Najprej so razčistili dilemo, če je Rebec Postojnčan ali Pivčan. “Malo sem eno in malo drugo, ampak pomembna je samo zlata medalja,” je dejal Rebec in nato odkrito povedal: “Po fizični plati prvenstvo zame ni bilo preveč naporno, bistveno težje je bilo s psihične plati na klopi. Mala Slovenija ima medalje, mala Postojna ima dve zlati medalji. To je izjemno.”

Aleksej Nikolić je najprej moral odgovoriti na vprašanje, če je res moral s kavo podkupovati čistilke na osnovni šoli. Ni se pustil zmesti, ker je vedel, na kaj cilja voditelj Radia 94 Edo Klemenc. “Ja, ob šestih zjutraj sem prišel v telovadnico, jim skuhal kavo in one so mi pustile trenirati.” Kaj je razmišljal zadnje tri sekunde finalne tekme s Srbijo, ko je žogo po igrišču vodil na vse možne načine? “Nisem se več zavedal, kaj se dogaja, samo čakal sem sireno in nato so zavore popustile.”

ROK MAVER

Dan po veličastnem sprejemu celotne reprezentance v prestolnici so branilcema Alekseju Nikoliću in Maticu Rebcu sprejem pripravili tudi v Postojni.Valter Leban