Posebej za Primorske novice je ob odhodu iz Kopra spregovoril Miran Pavlin

NOGOMET> Ob igranju in vodenju športnega dela kluba pod taktirko 39-letnega nekdanjega reprezentanta Mirana Pavlina je koprski nogomet v minuli sezoni prvič osvojil naslov državnega prvaka.

> Zakaj ste torej odstopili?

“Razlog je le eden - da kot športni direktor nisem imel pooblastil, ki jih ta mora imeti. Da odloča in odgovarja za delovanje kluba na športnem področju, ocenjuje delo trenerja in igralcev. Imel sem drugačen pogled od ostalih in ker nekih odločitev nisem smel sprejeti, sem se odločil, da odidem.

> Vam torej niso dovolili zamenjati trenerja Primoža Glihe, ki ste ga tudi pripeljali v klub?

“Res sem ga pripeljal jaz, ker ga nikjer drugje niso hoteli. Lahko zagovarjam le to, v kar sem prepričan, on je v tej zgodbi manj pomemben. Pomemben je bil princip, če funkcijo lahko sploh opravljam.”

> V letu in pol ste trikrat odšli - julija lani po tekmi z Dinamom, in dva avgusta. Nam lahko zdaj pojasnite razloge zanje?

“Prvi odhod po tekmi z Dinamom je bil igralski (poraz z 1:5 v predkrogu lige prvakov v Zagrebu, op. a), ko se mi je podrl svet. Bil sem 100-odstotno motiviran in ravno toliko prepričan, da bomo izločili Dinamo. In pokazalo se je, da od tega nismo bili dosti oddaljeni. V zadnjih dneh svoje igralske kariere sem skušal Koper pripeljati vsaj v evropski pokal, če že ne v ligo prvakov. Pri mojih letih sem zaradi naporov po treningu moral pojesti še pest tablet, potem pa se ves trud tako sfiži. Avgusta sem se vrnil, skušali smo zagnati projekt, ampak videlo se je, da ne gre, ker ni bilo več sinergije v prejšnjem strokovnem štabu. Zato se je potem konec septembra poskušala narediti nova zgodba s spremembo na klopi. Nazaj sem prišel izključno na račun prijateljstva med mano in Antejem (Gubercem, op. a.), in na koncu me je tudi on razočaral.”

> Toda Guberac je dejal, da imate v klubu vedno odprta vrata.

“To me veseli, ker sem leto in pol ob velikih trenjih in stresu z veseljem delal. Preživel sem lepo obdobje v Kopru, ki je eno lepših mest na Balkanu. Sem se bom vedno rad vračal. Kar pa se nogometa tiče - moja zgodba je tu končana.”

> Kaj pa ste najbolj pogrešali v tem času?

“Ves pritisk je padel le name. Saj se za mojim priimkom da marsikaj skriti, vse pa ne. Nisem mogel odločati, kolikor bi dejansko moral. Prijateljstvo me je slepilo, da bomo le nekako postavili stvari na zdrave temelje. Ampak na koncu vidiš, da je prijateljstvo eno, posel pa druga stvar. Na prijateljski osnovi ne bom več delal.”

> Bili ste edini profesionalec v vodstvu kluba. Zdi se, da so ostali odločali takrat, ko niso imeli svojih rednih obveznosti.

“To popolnoma drži. Za FC Koper sem živel 24 ur, tudi če nisem bil fizično v Kopru, sem imel vedno odprt telefon. In sem res delal.. vse tekme, analize, tekmece …, vse smo dejansko izpeljali tako, kot je treba. Imel sem sodelavce in pomoč, ampak nujnih odločitev se ni dalo pravočasno sprejeti. Napaka je bila, ker se že ob mojem prihodu nismo natančno dogovorili. Financ je zdaj dovolj, da bi zagotovili profesionalno vodenje kluba. Iz napak se v življenju učim, ta je bila ena večjih.”

> Po lanski sezoni ste napovedali, da se boste usedli z odgovornimi in postavili pogoje za naprej ...

“To je res. Saj sem poskušal, velikokrat sem z njimi sedel ure in ure. Kot se vidi, je vse ostalo pri besedah. To ni dobro za klub, tu nisem pomemben jaz, Ante (Guberac) ali (Tomaž) Bele. Ne morejo mi reči, da imajo pomembnejše stvari in naj počakam.”

> Koper je imel morda že kdaj ekipo za državni naslov, toda lani ste ga osvojili zlahka, kljub velikim finančnim težavam. Kako je bilo krmiliti med čermi?

“Plače so zamujale po tri mesece, igrali smo v Novi Gorici, nismo imeli stadiona, svojih navijačev … Mogoče je to igralce in stroko še bolj združilo in prepričalo, da se da z voljo nekaj storiti. Ekipa mi je sledila. Da pa zdaj, ko je klub finančno saniran in igra na novem stadionu, nismo mogli normalno delati, smo sami krivi.”

> Ste vi kdaj kateremukoli trenerju naročali, kako mora sestaviti ekipo ali mu jo celo sestavljali?

“Ne. Ponosen sem, da je bil (Nedžad) Okčić moj trener, da sem bil z njim državni prvak. Vsakega trenerja spoštujem. Res se včasih pojavi interes kluba, da kakšen mlad igralec več igra, da bi s prodajo zaprli proračun. Lani se to ni dogajalo, ker je bil edini cilj državni naslov.”

> Maribor ste lani klub omenjenim težavam pustili daleč zadaj. Vas je to kaj presenetilo?

“Zaradi igranja v evropskih pokalih so imeli slabo jesen, mi smo to izkoristili in si nabrali tudi 15 točk prednosti. Z desetimi in več točkami prednosti naslov težko spustiš z rok. Približali so se nam na pet točk, potem pa smo v Mariboru zdržali kljub izključitvi in igrali 2:2 (v 24. krogu op. a). To je bila ključna tekma.”

> Zlatko Zahović je dejal, da je Koper prvak zaradi vas, potem pa ga ne bo nikjer več. Letos ste še bili zraven.

“Zlatko se spozna na nogomet. Zagotovo sem v klub prinesel veliko novih prijemov, predvsem pozitivno energijo. FC Koper ima lep stadion, dobre navijače, ki bi jih moralo biti več, zato res ne bi rad videl, da se vrne v boj za obstanek, ki ga je pred mojim prihodom komaj ujel. Letos mu uvrstitev evropski pokal ne bi smela pobegniti, tudi v domačem pokalu se da še kaj narediti, ampak odnosi se morajo spremeniti. Ni pozitivne energije in to se pozna.”

> Mnogi so pričakovali, da se bo z vašim prihodom klub obrnil k okolju, saj je precej časa živel v svojem svetu. Lovili ste naslov, pa kljub temu ni bilo nič drugače. Smo morda bili krivi mediji, kot je bil stalen očitek?

“Ma, kje pa. Mediji nikoli ne morete biti krivi, saj ne vodite kluba. 12 let sem igral v tujini in vem, kako se klub gradi. Štiri leta sem pomagal pri novem rojstvu Olimpije, v Kopru sem sodeloval v dobri zgodbi. Odnosa se ni dalo spremeniti, razlogov pa vam zdaj ne bi navajal. Kdor spremlja dogajanje in ljudi okoli kluba, mu bodo razlogi verjetno jasni. Če bi vsak delal svoje delo, bi bili tudi letos državni prvaki.”

> Pripombe so lani letele tudi na vaš slabši odnos do domačih igralcev. Kaj pravite?

“Ne vem, no ... Inter recimo skoraj nima Italijanov ... Z domačimi fanti sem se precej trudil, na koncu so odgovorni hoteli rezultat. Kljub vsemu so priložnost dobili brata Struna, Rajčevič, Radujko, Jelenič … Vsi so zdaj v resnih klubih in zaslužijo resen denar. Da bi imel deset Koprčanov v ekipi, pa je neprofesionalno. Važno je, kdo je boljši igralec, ne pa, od kod je.”

> Kaj pa namigi o čudnem razpletu tekme z Dinamom, ki ste jih nekajkrat izrekli. Kaj je s tem?

“Takrat sem bil silno razočaran in vroče glave. Dogajanje na povratni tekmi je pokazalo, da Koper lahko premaguje tudi največje klube na Balkanu. In da bi s prebojem lahko pripeljali večji finančni vložek.”

> Kaj boste počeli zdaj?

“Letim v tujino, imam ponudbo za športnega direktorja. Če ta ne bo ustrezala, bom do junija počival.”

> Bo vaša slovenska priložnost morda v Mariboru?

“Zdaj sem imel dve ponudbi iz Slovenije, ampak se zanju nisem odločil. Če ne bo nič s tujino, bom raje počakal. Z Zahovićem sva velika prijatelja, zato se lahko res zgodi, da pridem v Maribor. Ampak bomo videli. Vsaka zgodba, ki sem se je lotil, je bila zgodba o uspehu. Ne vem, kdo se v Kopru lahko pohvali s 15 lovorikami. Vedno stremim, da osvojim lovoriko ali da sem ji vsaj blizu.”

>Slovenski nogomet je v težavah. Kako bi mu vi pomagali?

“Strinjam se, da je v resnih težavah. Združenje prvoligašev je premalo aktivno, nekaj bi moralo narediti. Veliko pričakujem od novega predsednika nogometne zveze Aleksandra Čeferina. Tudi reprezentanca bo trpela, če bodo klubi propadali. Imam občutek, da je v ligi le pet in ne deset klubov, saj se jih polovica ukvarja le z vprašanjem, kako preživeti. Če ne bomo pripeljali svežega kapitala, bomo obsojeni na počasno umiranje.”

ROK MAVER