Pozor, Rusi prihajajo!

VARŠAVA, VROCLAV> Derbi skupine A bo - ne le zaradi tekmovalne razsežnosti - v večernem sporedu med gostitelji Poljaki in Rusi. Državi imata iz zgodovine precej nerazčiščenih računov, skupni imenovalec pa je nezaupanje. Razgrete in neredko nasilne navijaške skupine obeh reprezentanc, ki so v prvih dneh evropskega prvenstva (EP) že opozorile nase, napovedujejo, da bo šlo za dogodek visokega tveganja, zlasti pred in po tekmi. Na tribunah naj bi bilo v času dvoboja vendarle vse pod nadzorom. Manj predvidljiv je razplet na igrišču. Prvi krog je pokazal, da se pri obeh izbranih vrstah oziroma slovanskih reprezentancah razpleta ne da predvideti.

Poljaki so z neambiciozno Grčijo uprizorili udaren prvi polčas in bledo nadaljevanje ter pri navijačih in strokovni javnosti sprožili mešane občutke. Kakšna je prava poljska podoba utegne odgovoriti drevišnji obračun. Rusi premorejo uigran igralni model, kakovostne posameznike in izkušnje, nimajo pa šampionske miselnosti, ki bi jih popeljala v vrh. Zato tudi nihajo. Po polfinalu na zadnjem EP se na svetovno prvenstvo - tudi po zaslugi Slovenije - sploh niso prebili. Na dvoboju s Češko so pokazali, da lahko v vsakem trenutku zabijejo zadetek, a ga tudi prejmejo na prepoceni način. Drevi bi jih utegnila zadovoljiti tudi točka, ni pa nujno. Zmaga bi jim že prinesla vstopnico za četrtfinale. Poljaki so si precej zapletli izhodišče z remijem na prvi tekmi. Proti Rusom bodo slej ko prej morali prevzeti pobudo, kar za ranljivo domačo obrambo ni najboljša napoved.

Grki pa medtem prežijo v zasedi. Na dvoboju s Polj-sko so spet potrdili, da imajo sedem življenj. Nikoli jih ne gre odpisati, Euro 2004 je sicer neponovljiv, a njihova samozavest je neomajna. Grki so prispodoba zmagovanja na umazan način, pri čemer znajo kaznovati sleherni trenutek nepozornosti. Ko pa enkrat zagrabijo plen, ga ne izpustijo več iz rok.

Fernando Santos, ki je, preden je zasedel selektorski stolček, vrsto let uspešno kljuboval vroči klubski sceni v Grčiji, je pragmatičen Portugalec, torej rojak Joseja Mourinha. Tako kot največji trenerski posebnež ve, da ga na položaju ohranjajo le rezultati. In Santos ima kaj pokazati: v svojem mandatu, ki ga je začel v kvalifikacijah za EP, še ni izgubil uradne tekme. Ta podatek je zaskrbljujoč za Čehe, ki so na obračunu z Rusi pokazali bore malo adutov: kapetan Milan Baroš je le bleda senca igralca, ki smo ga poznali, Tomaš Rosicky po številnih poškodbah tudi ni več jeziček na tehtnici v zvezni vrsti. Petr Čech? Vratarju, ki je na dvobojih lige prvakov z Barcelono in Bayernom v majici Chelseaja reševal nemogoče, so Rusi zabili štiri gole. Brez njegovih čudežnih obramb pa tudi Češka lahko le sanja o preboju med osmerico. ASO