Precej ugank in ugibanj, malo rešitev
Marčevska akcija se je za slovenske nogometaše razpletla klavrno. Dve tekmi, dva poraza z razliko v golih 0:5, je bilanca novega selektorja članske izbrane vrste Tomaža Kavčiča po prijateljskih dvobojih z Avstrijo in Belorusijo.
LJUBLJANA > Torkov večer v Stožicah se je začel s stoječimi ovacijami sicer maloštevilnega občinstva, ki je pospremilo reprezentančno upokojitev Boštjana Cesarja, sklenil pa z žvižgi po bledi predstavi slovenske izbrane vrste na dvoboju z Belorusijo. Poklapana obraza selektorja Tomaža Kavčiča in predsednika Nogometne zveze Slovenije Radenka Mijatovića sta razkrila marsikaj. Oba sta si bržkone drugače zamišljala začetek novega reprezentančnega ciklusa.
“Seveda je prisotno razočaranje, tako pri meni kot pri fantih. Želeli smo zmagati. Tako smo tudi šli v tekmo, ki smo jo prvih 35 minut odigrali kar solidno. V seštevku pa moramo precej stvari popraviti. Napadalni učinek je slab. V zaključek akcije prihajamo s premalo igralci, na drugi strani pa iz vsakega nevarnejšega tekmečevega napada prejmemo zadetek,” je najbolj nazorne slabosti izpostavil slovenski selektor, ki mu pritrjuje tudi statistika. Slovenija še naprej redko prihaja do priložnosti tudi proti kakovostno slabšim tekmecem, kot je Belorusija. Napadalna uganka ostaja nerazrešena ne glede na število ofenzivno usmerjenih nogometašev ali ustvarjalnih posameznikov na zelenici.
Slovenija : Belorusija 0:2 (0:1)
Stadion Stožice, gledalcev 4.000 sodnik Jović (Hrvaška) 5,5. Strelca - 0:1 Skaviš (36), 0:2 Saroka (94).
Slovenija: Belec 5, Milec 5, Mitrović 5, Cesar - (od 6. Krajnc 5), Jokić 5, Krhin 5, Kampl 5 (od 69. Črnigoj 5,5), Iličić 5,5 (od 46. Zajc 5), Birsa 5 (od 65. Bezjak 5), Kurtić 5, Berić 5 (od 76. Šporar-). Selektor: Tomaž Kavčič.
Slovenija išče rešitve
Slovenija žal (še) nima igre, Kavčič za zdaj išče, pa ne najde - ustrezne podobe, igralnega sistema, akterjev, energije ... Na tekmah z Avstrijo in Belorusijo je precej preizkušal, kar je po svoje logično. Bolje zdaj kot na številnih tekmah. Ena redkih opornih točk je bil Josip Iličić, pri katerem se resnično vidi, da uživa v nogometu. V Bergamu morda igra sezono svojo kariere. Tudi na dvoboju z Belorusijo je želel precej, morda še preveč. Nemara je tudi zato ob koncu prvega polčasa po enem od ostrejših naletov odločnih gostov začutil bolečine v levem kolenu, po odmoru pa se ni več vrnil na igrišče.
“Zame je pomembno, da se telesno počutim odlično pripravljenega. Letos pri Atalanti igram, tako kot sem si od vedno želel. Upam, da poškodba ni hujša. Več bo pokazal podrobnejši zdravniški pregled. Vsekakor se nadejam pozitivnih rezultatov, tudi kar zadeva prihodnje reprezentančne izzive. Prišel je novi selektor z novimi zamislimi, zamenjalo se je nekaj igralcev, zato potrebujemo čas in tudi enostavnejše rešitve, s katerimi bi ogrožali nasprotnikova vrata. Verjamem, da ima aktualna reprezentanca še precej rezerv, iz katerih lahko črpa optimizem za moštveno rast in razvoj. V to sem prepričan, saj dobro poznam potencial soigralcev. Le pravo ravnovesje oziroma usklajenost na igrišču moramo ujeti,” je povedal Iličić, ki je v prvem polčasu tvoril ustvarjalni dvojec z Valterjem Birso, v drugem pa je prepustil mesto še enemu Šempetrcu v izbrani vrsti, Mihi Zajcu.
Tomaž Kavčič, nogometni selektor: “Iz vsakega nevarnejšega tekmečevega napada prejmemo zadetek.”
Preteklost in prihodnost
Tudi pri enem najpomembnejših členov Empolija, vodilne ekipe v italijanski B ligi, je bilo opazno, da je v igralni formi. Morda ga je vrnitev v Stožice v reprezentančnem dresu celo nekoliko preveč ponesla, da je namesto preprostih rešitev na beloruski polovici iskal bolj zapletene. Sicer pa je dobrodošlo poživitev prinesel tudi Domen Črnigoj, ki je bil ena od Kavčičevih petih menjav. Že predvideno prvo je opravil po simboličnih petih minutah, ko je Boštjan Cesar predal kapetanski trak Bojanu Jokiću. S 101. nastopom se je poslovil od reprezentančnega dresa, strokovnega štaba, slovenskega nogometnega vrha, soigralcev, navijačev in med polčasom tudi od novinarjev.
“Po eni strani je bila najtežja, po drugi pa najlažja tekma v moji karieri, saj je trajala le pet minut. Nemara pa je bila najbolj čustvena. Ko sem videl navijače in soigralce, me je pošteno stisnilo pri srcu, a življenje gre naprej. Zdaj sem navijač reprezentance, ki se lahko prebije na evropsko prvenstvo leta 2020,” je povedal Cesar, ki je tako sklenil reprezentančno zgodbo. Slovenija jo bo nadaljevala 2. junija v Podgorici, kjer se bo v prijateljski tekmi pomerila s Črno goro.
