Premagali oba finalista, a pravega odziva še vedno ni

PORTOROŽ > “S ponovitvijo lanskega četrtfinala smo seveda lahko zadovoljni. Mogoče bi se lahko vse skupaj razpletlo še boljše, a so nas v končnici sezone zdesetkale poškodbe. Kapetan Sašo Ožbolt je - na primer - odigral le tretjino tekem, v četrtfinalu proti Krki pa so morali določen del bremena prenesti tudi mladi košarkarji, kar je ob navedenih težavah določen plus. Predvsem na prvi tekmi v Novem mestu smo bili blizu presenečenju, a smo v končnici zapravili nekaj priložnosti za preobrat. Glede na višino proračunov med klubi, je naša uvrstitev realna, oziroma celo nad pričakovanji, saj smo imeli zagotovo najnižji proračun med vsemi prvoligaši,” je letošnji končni rezultat v prvi SKL ocenil Alojz Jurjec.

> Se pa razlike med velikimi in malimi klubi vztrajno manjšajo.

“Očitno sta Krka in Union Olimpija velikana le še na papirju. Novomeščani vsaj nimajo večjih težav s finančno stabilnostjo kluba, medtem ko je klub iz Stožic v velikih finančnih težavah. Lahko se pohvalimo, da smo premagali oba letošnja finalista, Rogaško in Tajfun, tako kot tudi Krko in Helios, ki sta se prebila v polfinale. Rogaško smo pred tedni v domači dvorani povsem nadigrali. Domžalčane smo premagali celo na njihovem parketu in ti podatki kažejo, da smo bili tudi mi v letošnji sezoni zelo blizu najboljšim, čeprav smo imeli veliko težav zaradi slabega sojenja, tako v gosteh, kot v domači dvorani.”

> Kakšni bodo vaši naslednji koraki?

“Do konca meseca bomo sestavili nov upravni odbor, ki ga čaka težka naloga. Gospodarski položaj na Obali je sicer daleč od idealnega, obenem pa večina največjih podjetij sploh nima posluha za šport. Na našo srečo nam ob strani stoji Splošna plovba, medtem ko pri pogovorih z ostalimi potencialnimi vlagatelji nismo bili uspešni. Deležni smo bili nekaterih obljub, a so se nato 'skrili.' Direktorji največjih obalnih podjetij premalo vlagajo v lokalno okolje, kar nekaj podjetij vodijo tujci, ki jih sponzoriranje obalnih klubov ne zanima. Tudi z domačimi podjetniki ni nič boljše.”

> Je lokalna skupnost sploh zainteresirana za prvoligaški klub?

“Povezali smo se z lokalnimi mediji, ki so nam zelo pomagali pri promociji tekem, a je tukajšnje okolje preprosto neodzivno. Košarkarji iz drugih krajev, ki nosijo dres našega kluba, so presenečeni nad slabo zainteresiranostjo mladine, ki svoj prosti čas rajši preživlja po lokalih. Tudi v mlajših kategorijah imamo težave, saj nekateri fantje izpuščajo zaradi najrazličnejših razlogov. Upamo, da bi mlade lahko privabili z ustanovitvijo Košarkarske šole Saša Ožbolta, ki ga želimo zadržati tako v igralskem smislu, kot pri delu z mladimi košarkarji.”

> Ste v končnici sezone pričakovali več gledalcev na tribunah?

“Več ljudi je spremljalo četrtfinalno tekmo v Novem mestu, čeprav Portorož ni magnet za dolenjske ljubitelje košarke, medtem ko so bile tribune lucijske športne dvorane ob gostovanju Krke, takrat še aktualnega prvaka, slabo napolnjene. Pred leti so nekateri poudarjali, da moramo igrati z domačimi košarkarji, a bi z njimi bržkone le vegetirali v tretji ligi. Tudi Rogaška in Tajfun ne igrata z domačimi igralci, na koncu sezone pa je pomemben le rezultat. V lanski sezoni smo imeli primorsko obarvano ekipo, kar pa ravno tako ni pripeljalo gledalcev na tribune. Se pa lahko pohvalimo, da smo bili letos edina ekipa, ki je nastopala samo s slovenskimi košarkarji.”

> Boste tudi v naslednji sezoni ubrali podoben recept?

“Seveda si želimo čim bolj domače moštvo, v osnovi pa si želimo ekipo primorskih košarkarjev. Med 'žive' smo vrnili Markiča, Hodžića in ostale obalne košarkarje, že zdaj pa naš strokovni štab išče nove potencialne okrepitve iz naše regije. Veseli me, da je imel letos pomembno vlogo mladi Jan Barbarič, minute je vztrajno nabiral tudi Sebastijan Borse.”

> Starejši košarkarji so imeli precej zdravstvenih težav. Boste v prihodnje skušali okrepiti strokovni štab tudi s kondicijskim trenerjem?

“Seveda bi bila pomoč kakovostnega kondicijskega trenerja dobrodošla, a to terja dodatni finančni vložek. V ekipi smo imeli nekaj košarkarjev, ki imajo za seboj že dolge kariere, nekateri fantje so se med sezono nesrečno poškodovali. Nosilca igre na branilskih položajih, Jure Močnik in Vjeko Petrović, sta igrala po 35 minut, kar je v drugem delu sezone pustilo posledice. Svoje je naredil tudi nelogičen tekmovalni sistem, saj smo imeli sredi sezone skoraj mesec dni premora, nato pa smo v zaključku sezone odigrali po dve ali tri tekme v sedmih dneh. Ob tem so nas čakala tudi dolga potovanja, kar je vplivalo na stanje v moštvu.”

> Nekaj klubov se sooča z velikimi težavami. Kakšna je prihodnost prvoligaškega tekmovanja?

“Nimamo samo mi težav pri vodenju kluba, podobno se dogaja tudi pri nekaterih drugih prvoligaših, da o nižjeligaših niti ne govorimo. Tekmovanje je preprosto predrago. V prvem delu sezone smo imeli še dodatne težave zaradi številnih kazni zaradi prestrogih sodnikov, ki so se v nadaljevanju sezone vendarle malce umirili. Krovna organizacija posveča premalo pozornosti ligaškim tekmovanjem, svoje naredi tudi nezainteresiranost medijev. Slovenija je med osmimi najboljšimi reprezentancami na svetu, a tega ni opaziti pri poročanju z ligaških tekem. To vodi do slabšega obiska na tribunah. Mi smo imeli zvezane roke tudi pri določanju terminov za tekme, saj nimamo svoje dvorane in smo odvisno od drugih klubov.”

SIMON MALJEVAC