Premiera šmarskega gorskega teka
Kljub temu, da so tek organizirali prvič, in da je sonce pripekalo, kot še nikoli prej v letu, so v Šmarjah našteli 84 gorskih tekačev. To, da je bil tudi ta primorski tek mednarodni, seveda ni nobena novica več. Zmagala sta Borut Malavašič in Mihaela Tušar.
ŠMARJE PRI SEŽANI > Na pobudo zagnanega tekača s Krasa Stojana Rodice so vaščani Šmarij pri Sežani v nedeljo prvič pripravili lažji gorski tek, ki šteje za članske točke primorskega gorskotekaškega pokala.
Proga je bila dolga 7,7 kilometra, tekači so na njej nabrali malo manj kot 300 višinskih metrov, pri tem pa se povzpeli na hrib Tabor nad Sežano, kjer je bil leteči cilj. Huda vročina je 84 tekačem delala nekaj preglavic, udeleženci teka pa so bili z izvedbo zadovoljni.
Najhitrejša sta bila Borut Malavašič (Etiketa Žiri) in Mihaela Tušar (ŠD Nanos). Organizatorji so razdelili precej praktičnih nagrad, glavna je bil cel pršut, in se tudi sicer izkazali. Med drugim so tekačem ponudili osvežitev v mini bazenu na cilju, ponudili pa so jim tudi veliko sadja in slaščic.
Najhitrejši v Šmarjah - moški: 1. Borut Malavašič (Etiketa Žiri) 32:23, 2. Aleš Štor (PGT) 32:34, 3. Simon Drole (PD Podbrdo) 32:44; ženske: 1. Mihaela Tušar (ŠD Nanos) 37:38, 2. Urša Trobec (ŠD Setnik) 38:57, 3. Mojca Kermavnar 39:40.
Med slovenskimi tekači so bili trije člani tržaškega gorskotekaškega združenja CAI-CIM. Valter Fortarel je za PN povedal: “Proga je name naredila odličen vtis. Je razgibana, iz tekača povleče hitrost in vztrajnost. Organizacija je glede prehrane super, tudi proga je bila dobro označena, le na nekaterih mestih ne bi bilo odveč, če bi dodali še kakšno oznako. Za prvič je ocena vsekakor pozitivna. Danes bi sem prišli še drugi naši tekači, ki so letos izredno dobro pripravljeni in so že dosegli nekaj lepih uvrstitev. Žal pa se termin šmarskega teka prekriva s terminom maratona na Cresu, kamor so odšli naši najboljši.”
Urša Trobec z Mihaelo Tušar bije hud boj za končno absolutno zmago v primorskem gorskotekaškem pokalu. Tokrat je bila Mihaela hitrejša, Urša pa je povedala: “Poskusila bom odteči vse preostale teke, je pa Mihaela zdaj absolutno boljša. Zame današnji tek ni najbolj gorski. Sicer ima nekaj elementov gorskega teka, toda meni bolj ležijo ekstremni teki, hujše strmine. Bilo je tudi zelo vroče. Sicer pa je bila organizacija tudi tokrat odlična, tako kot je pri vseh primorskih tekih. Za organizatorje imam samo pohvale.”
Koprčanka Asia Butinar, članica društva Tekači z obale, ne teče veliko po strminah, šmarski tek je bil njen prvi gorski tek. “Odločila sem se, da se preizkusim tudi v takšnem teku. Vročina me je kar dobro zdelala, a sem vztrajna in nisem dovolila, da me zdela do konca,” je povedala. Najtoplejši dan v letu je prišel do živega enemu od tekačev, ki mu je zaradi dehidracije zdravstvena služba morala pomagati z infuzijo, vendar se je še pred iztekom prireditve vrnil na prizorišče.
Zmagovalec Borut Malavašič iz Žirov je bil z mislimi v Londonu, kjer je v nedeljo, dve uri po startu šmarskega teka, šla na progo edina slovenska maratonka na olimpijadi Žana Jereb, Borutova soseda. Primorski tekači so jo lahko spremljali na letošnjem Malem kraškem maratonu v Sežani. Na progi je Boruta preganjal Ajdovec Aleš Štor, a mu je Gorenjec uspel odnesti tako nagrado za leteči cilj vrh Tabora kot končno zmago. “Vzpon je bil po senci, kar je vsem ustrezalo, spust pa po soncu, in prav bi prišla še kakšna okrepčevalnica, morda tudi gobe. Proga je lahka, primerna tudi za tekače z atletske steze, ki bi na njej lahko dosegali dobre rezultate. Take vaške tekme so običajno zelo dobro organizirane, in tako je bilo tudi danes. Veliko je bilo prostovoljcev pridnih rok, ki so sodelovali z dušo in telesom ter s srcem,” je povedal Malavašič.
Zmeda pri razglasitvi izidov je nekoliko pokvarila končni vtis, izkušnja pa bo pomagala, da bodo prihodnje leto, kajti tek bodo po vsej verjetnosti prirejali vsaj še nekaj časa, zadevo izpeljali še bolje. Alfa in omega šmarskega teka, ob krepki podpori žene Karoline, ki je tudi tu podpirala nekaj vogalov, Stojan Rodica, je povedal, da je bila izvedba teka v domači vasi njegova dolgoletna želja. Letos se mu je uresničila, pri čemer so mu izdatno pomagali vaščani in sponzorji, ki so prispevali 60 praktičnih nagrad (dokaz, da vsi le še niso izumrli). “Zdaj se bomo usedli in videli, kako naprej. Morda bodo prihodnjič pri organizaciji na pomoč priskočili tudi Kraški tekači,” je povedal Stojan.
VENČESLAV JAPELJ
