Prezgodnje slovo Korena in Novakovića?

LJUBLJANA> Po tem, ko je slovenska izbrana vrsta izgubila vse možnosti za preboj na evropsko prvenstvo na Poljskem in v Ukrajini, je bilo logično, da se bodo zgodile spremembe v reprezentančnem jedru. Robert Koren in Milivoje Novaković sta poosebljala vzpon in padec selekcije Matjaža Keka, ki je popeljal člansko reprezentanco na svetovno prvenstvo, a mu je spodrsnilo v naslednjih kvalifikacijah. Tako kot je bila “sveta trojica” kovana v zvezde ob uspehu, tako je bila ob sledečem spodrsljaju označena za krivca, kar je simptomatično za športno javnost, ki ima kratek spomin. V nogometu, kjer se sprošča največ čustev, pa so razpoloženjski zasuki še bolj izraziti. Slovenija ni pri tem nobena izjema. Ob izbruhih evforije in razočaranja smo bolj podobni sredozemskim oziroma balkanskim državam kot na primer skandinavskim, ki (ne)uspehe pospremijo dokaj umirjeno oziroma racionalno.

Profesionalni nogometaši, kot sta Koren in Novaković, ki si kruh služita v tujini, so tovrstnih obravnav iz medijev in javnosti vajeni, zato razlogi za njuno slovo tičijo drugje. Kje, ni težko uganiti. Pomenljivo je, da sta sporočila reprezentančni umik skoraj istočasno. V diplomatski drži sta se razumljivo izognila polemičnim tonom. Nihče od dejavnikov odločanja (Nogometna zveza Slovenije, nov selektor) se ni jasno opredelil, da omenjenih nogometašev (ne) potrebuje, kar je bil dovolj zgovoren signal za glavna akterja. Koren je bil vendarle reprezentančni kapetan, Novaković pa eden ključnih mož na igrišču in v slačilnici. Zavoljo njegovega vpliva - tudi v pogajanjih za premije s krovno organizacijo - je imel svojevrstno vlogo senatorja, brez katerega se ne sprejema pomembnih odločitev.

Stališče selektorja Slaviše Stojanovića, ki je bržčas tesno povezano tudi z vrhom NZS, je legitimno in mu po tej plati ne gre oporekati. Vsak trener ima pravico do svoje zamisli, kako bo ustvaril potrebna izhodišča za dosego kratkoročnega rezultata, ki ga zahteva slovenska javnost, in ga bo po teh dosežkih tudi presojala. Pomladitev ali prenova izbrane vrste pri tem ne bosta olajševalni okoliščini. Reprezentanca namreč ni klub, v katerem se gradi ekipa za prihodnost. Kvalifikacije za naslednje svetovno prvenstvo v Braziliji se nezadržno bližajo, pri čemer se kot ob slehernih spremembah poraja kopica vprašanj.

Bo prevetrena izbrana vrsta, v kateri prevladuje generacija 1984/85/86, po slovesu Novakovića in Korena, pridobila na homogenosti? Ali lahko polet novega vala kompenzira izpad izkušenj? Kdaj bo reprezentanca spet posvojila potrebno ravnotežje na igrišču? To so glavna vprašanja, ki razvnemajo reprezentančne privržence. Morebiti bo kakšen odgovor dala že naslednja prijateljska tekma s Škotsko, ki bo 29. februarja na koprski Bonifiki. ALEŠ SORTA