Pričenja se pot do Berlina
6. junija prihodnje leto bo olimpijski stadion v nemški prestolnici gostil 60. finale za evropski naslov. V boj za lovoriko se v najbolj prestižnem klubskem tekmovanju na svetu podaja 32 ekip. Med njimi drugič tudi slovenski prvak Maribor.
MARIBOR > Evropska nogometna zveza (Uefa) je zmagovito potezo potegnila v sezoni 1992/93. Precej tradicionalni Pokal državnih prvakov, kjer so se bojevali le zmagovalci nacionalnih prvenstev, je od elite odrezal številna slovita moštva, ki zaradi drugega ali tretjega mesta v domači ligi niso imela pravice moči meriti z najboljšimi. V dogovoru s klubi se je pred 23 leti najmočnejše klubsko tekmovanje korenito spremenilo. To je bil zadetek v polno, liga prvakov se je razvila v elitno svetovno blagovno znamko.
Najprej je bil pokal challenge
Dunajski klub Vienna Cricket je bil v sezoni 1897/98 premierni zmagovalec prvega evropskega klubskega nogometnega pokala. Moštva z Dunaja, Budimpešte in Prage so se že pred več kot stoletjem med seboj merila za pokal Challenge.
Ta velja za prvo mednarodno tekmovanje na stari celini. Med obema svetovnima vojnama je vzniknil pokal Mitropa, po drugi vojni so se bojevali za Latinski pokal. Prvo izvedbo Pokala državnih prvakov, ki je naravni predhodnik Lige prvakov, beležimo v letih 1955/56, ko je Real Madrid je osvojil prvega od svojih desetih evropskih naslovov. Junija bomo tako v Berlinu okronali že jubilejnega 60. evropskega klubskega prvaka.
Idejo so predstavili veliki
V koraku s korenitimi družbenimi spremembami v začetku devetdesetih let se je prava zgodba o uspehu začela pisati tudi v športnem svetu. Klubski velikani so želeli spremeniti tedaj okoren sistem tekmovanja v pokalu državnih prvakov. Želeli so svojo ligo bogatih klubov, pojavljale so se težnje po lastnem prvenstvu po vzoru ameriških profesionalnih lig. In Uefa jim je šla naproti. Idejo o ligi prvakov sta predstavila nemška marketinška strokovnjaka Jürgen Lenz in Klaus Hempel, lastniki klubov pa so nanjo pristali. To je bila velika zmaga tedanjega predsednika Uefe Lennarta Johanssona. V dobrobit manjšim državam je s spremembo sistema kvalifikacij pred leti tekmovanje preuredil sedanji šef Michel Platini. V testni sezoni 1992/93 so moštva dva kroga odigrala na izpadanje (tedaj je Milan v 1. krogu s skupnih 7:0 izločil Olimpijo), osem najboljših klubov pa je v dveh skupinah tvorilo prvo izvedbo lige prvakov. V finalu je favorizirani Milan moral priznati premoč Olimpiqueju iz Marseilla.
Himna in zastava
Ob svetovno znanih klubih sta najbolj prepoznavna znaka tekmovanja okrogla zastava z zvezdami ter himna, ki si jo vsaj enkrat v karieri kot akter želi slišati vsak nogometaš. Ob prihodu igralcev na zelenice v krogu na sredini igrišča plapola zastava, iz zvočnikov na stadionih pa se razlega poznana melodija: “To so najboljše ekipe, prvaki, med vsemi najboljši. So nastopajoči na osrednjem dogodku.” Besedilo, ki se zaključi z znamenitim napevom The Champions, se prepleta iz francoščine v angleščino in nemščino. Uradno himno tekmovanja je leta 1992 uglasbil Tony Britten, ki je priredil instrumentalno skladbo iz leta 1727 nemškega skladatelja Georga Händla z naslovom Duhovnik Zadok.
Dosedanji prvaki
Zahtevnost lige prvakov najbolj osvetljuje dejstvo, da zmage v 22 letih ni ubranila še nobena ekipa. V predhodnem pokalu državnih prvakov je zadnjič dvakrat zapored naslov osvojil Milan, najboljši v letih 1989 in 1990. Od leta 1955 se lahko z največ evropskimi naslovi pohvali madridski Real, ki je maja v Lizboni po več kot desetletju čakanja osvojil svojo deseto najbolj prestižno lovoriko. S sedmimi naslovi sledi Milan, Bayern jih ima pet, Barcelona in Ajax po štiri. Doslej je evropski klubski naslov osvojilo 22 klubov, 17 jih je igralo v velikem finalu, a še niso uspeli dvigniti tega pokala. 14 naslovov ima Španija, po 12 Italija in Anglija, sedem Nemčija. V šestih desetletjih sta iz nekdanje vzhodne Evrope prvaka postala samo dva kluba: leta 1986 je slavila Steaua iz Bukarešte, leta 1991 pa beograjska Crvena Zvezda.
Sponzorji
Manj je več, pravi zmagovito marketinško načelo, od katerega pri Uefa ne odstopajo. Liga prvakov ima samo sedem glavnih sponzorjev in enega dobavitelja. Le ti imajo ekskluzivne pravice trženja svoje znamke v povezavi s tekmovanjem. “Na evropskih ali svetovnih prvenstvih je sponzorjem veliko teže izstopati, saj jih je s tekmovanji povezanih veliko več. Liga prvakov je eden največjih globalnih dogodkov, Heineken pa 'premium' znamka piva, doma povsod po svetu. Ujemanje je očitno,” sporoča Tim Ellerton iz te nizozemske pivovarne, dolgoletnega partnerja lige prvakov. Po kar 22 letih se je iz sponzorskega bazena poslovil Ford. Avtomobilsko industrijo zdaj predstavlja Nissan. Sponzorji so še Mastercard, Sony, Unicredit, HTC, Gazprom, dobavitelj je Adidas. Po neuradnih podatkih mora podjetje za sponzorstvo v triletnem obdobju nameniti 100 milijonov evrov.
Prispevek Slovencev
Prvi in doslej edini slovenski klub, ki je igral na tej ravni, je Maribor. Štajerci so v sezoni 1999/2000 preskočili belgijski Gent in francoski Lyon ter v skupini lige prvakov dosegli zmago proti Dinamu iz Kijeva in remi v Leverkusnu. V sredo jih po 15 letih znova čaka tekma elitnega ranga, ko v Ljudski vrt prihaja lizbonski Sporting. Najbližje zmagi je bil sedanji športni direktor Maribora Zlatko Zahovič. Maja 2001 je v dresu Valencie na San Siru po streljanju enajstmetrovk (Zahovič je strel zgrešil) klonil v finalu proti Bayernu. Naslov prvaka sta kot člana Interja leta 2010 osvojila Rene Krhin in vratar Vid Belec, a v moštvu nista imela aktivne vloge. Zadnji Slovenec na zelenicah lige prvakov je bil Valter Birsa, ki je v lanski sezoni nastopal za Milan. Šempetrc je pred štirimi leti med elito zaigral tudi v majici francoskega Auxerra.
Delitev nagrad
O bogatih zaslužkih ni skrivnosti, zanimiv je tudi vpogled v delitev pridobljenih sredstev. Uefa je v lanski sezoni razpolagala s proračunom 1,34 milijarde evrov. Do 530 milijonov si akterji denar delijo tako, da 75 odstotkov pripada sodelujočim klubom, Uefa pa zadrži četrtino. Po tem znesku pa klubom pripada kar 82 odstotkov pridobljenega denarja. Od tovrstnega dogovora imajo koristi vsi; najboljši klubi, ki jih zanimajo milijoni, in Uefa, ki drži v rokah vajeti izjemnega dogodka - tudi najbogatejšega televizijskega projekta na svetu.
Zadnji finale v Lizboni si je ogledalo 380 milijonov ljudi v dvestotih državah. Finale lige prvakov je že nekaj sezon najbolj gledan vsakoletni športni dogodek na svetu. Ob takšnih številkah pa je vsako razmišljanje o odcepitvi najbogatejših moštev in ustanovitvi svoje lige le še bled spomin.
PETER MARAŽ
