Prigaran četrtfinale

Tako razpoloženje je po zmagi proti vse prej kot hokejski Finski prevladovalo na večini obrazov slovenske odprave. Čeprav so navijači tokrat raje vse do konca počakali s tisto ponarodelo Rom pom pom še ne gremo domov, saj se je v končnici prednost spet stopila.

Začetek tekme, ki je zmagovalcu odpirala pot v Kaunas, je bil uri primerno zadržan. Volje ni primanjkovalo, toda misli so bile še težke in žoga (spet) ni hotela skozi obroč. Spričo visokega vložka je to bilo razumljivo. Maljković je začel s hitrejšo in eksplozivnejšo peterko Lakovič, Murić, Z. Dragić, Begić, Lorbek. Lakoviča je zatem nekaj časa pustil na klopi, do druge četrtine pa tudi nerazpoloženega Smodiša, ki si je ekspresno prislužil dve osebni napaki in nato kar sam zahteval menjavo. Še dobro, da je nekaj metov pospravil Slokar, druga četrtina pa je bila verjetno kar ključna za potek tekme. Z agresivno obrambo in skokom v napadu je Slovenija prihajala do uporabnih žog - Goran Dragić in Slokar sta naravnala met za tri, navijače je na noge spravil še Lakovič, standarden pod košem je bil Begić in prednost se je do polčasa povzpela na 42:26. Uspešni prodori pod koš so prinašali odprte mete.

V tretji četrtini je čvrstina slovenske obrambe popustila, najboljši finski strelec Koponen je zadel trojko, za njim še Huff in prednost se je stopila na šest točk. Slovenija je začela zadevati po kapljicah, morda prvič na EP pa je iz s položaja klasičnega centra žogo skozi obroč spravljal Lorbek, ki je v drugem polčasu zadel 12 od svojih 14 točk.

Ko je vendarle kazalo, da je zmaga že na varnem, smo zadnjo minuto spet trepetali zanjo. Rannikko je 40 sekund pred koncem zadel trojko za 63:57, po zgrešenem prostem metu Ožbolta pa še Koponen za 64:60. Toda nato je isti Finec izgubil žogo in zatem še zgrešil polaganje, kar je ob zadetih prostih metih starejšega Dragića le prineslo zmago. “Hja, imeli smo zadnjo možnost, da se uvrstimo v četrtfinale EP in temu primerno težka je bila tekma. Igrali smo ekipno in šli naprej. To največ šteje,” je menil Erazem Lorbek, ki je prvi okus tekme s Španijo dobil že po tekmi, ko so ga oblegali številni španski novinarji, ves čas pa se ga je oklepal petletni sin Martin, ki je v Vilni navijal za očeta.

“Čestitke fantom, ki so danes dosegli pomembno zmago. Igrali smo dobro, disciplinirano 32 do 33 minut, nato pa se malce preveč sprostili. Če ne bi bilo teh napak, bi dosegli še bolj prepričljivo zmago,” je ocenil selektor Božidar Maljković.

Mirza Begić je bil nekoliko samokritičen: “Če pogledamo postavi obeh ekip, smo mi realno boljši za 20 točk, ampak kaj nam to pomaga, če se še vedno mučimo. Telesno in taktično smo dobro pripravljeni, naša največja težava je v psihi. Kar izgubimo se, nehamo igrati svojo igro in pozabimo vse dogovore.” Tudi za Gorana Dragića je bilo dajanje izjav morda še bolj utrujajoče kot na igrišču. “Vedeli smo, da je to tekma, ki odloča. Od prve minute smo šli zelo agresivno v obrambi in to nas je pripeljalo do te zmage.”

Kapetan Jaka Lakovič ima v nogah ogromno velikih tekmovanj, toda to mu bo verjetno ostalo v spominu kot psihično najbolj zahtevno. “Takega krča, kot smo ga doživeli v drugem delu evropskega prvenstva, v svojih šestih nastopih še nisem doživel. Upam, da se nam je odvalil kamen od srca in da bomo odslej zaigrali bolj sproščeno in pogumno,” je dejal Lakovič.

ROK MAVER