Prilagajanje realnosti

KOPER> Če je bilo na začetku dolgega vročega poletja vse še v znamenju optimizma, pa se je ta sčasoma začel razblinjati. Pripravljalne tekme so ga sicer spodbujale, na njih se je vse vrtelo okrog novinca iz Mure, prekmurskega Messija Mitje Lotriča. Kdo ve, kako bi bilo, če se fant ne bi poškodoval na turnirju v Slavonskem Brodu, ko se je začela njegova kalvarija s kolenom. Pravzaprav nadaljevala, saj naj bi šlo za obnovo dve leti stare poškodbe meniskusa. Po prvi operaciji se je relativno zgodaj vrnil na igrišče, toda težave so se nadaljevale do novega operativnega posega, po katerem ga čaka dolgo obdobje okrevanja. Tudi druge okrepitve so pustile deloma mešane občutke.

Novinci tako-tako

Matej Mavrič Rožič je najbolj zveneče ime, nekdanji reprezentant, ki je v obrambno vrsto vnesel precej zanesljivosti, v drugem delu sezone pa je igral manj pogosto in tudi v manj konstantni formi. Robustni napadalec Dragan Čadikovski med navijači sprva ni bil najbolje sprejet, glede na dokaj skromno minutažo in pet doseženih zadetkov pa ima izjemen izkoristek. Veliko je obetal dvojec zveznih igralcev iz Kule Milan Bubalo in Miroslav Čovilo. A je po prihodu italijanskega trenerja Rodolfa Vanolija razpadel. Bubalo se je namreč užalil, ker ga je trener sprva postavil na stranski tir in brez pozdrava odpotoval domov, Čovilo pa je postal in ostal eden od nosilcev igre v šibki zvezni vrsti.

V tem času je klubu uspelo izpeljati dolgo pričakovano skupščino, na kateri so za predsednika postavili dotedanjega športnega direktorja Andreja Poljšaka, spet pa je v ospredje stopil tudi Ante Guberac, ki so ga izvolili na podpredsedniško funkcijo. Zelo hitro pa se je iz klubskega vodstva vnovič poslovil Mladen Rudonja, ki je v klub prišel kot vodja stroke. Zakaj je v resnici odšel, se je zgolj špekuliralo po kuloarjih.

Hrvaško - italijanski slog

Koprski jesenski izkupiček je torej četrto mesto. Izhodišče je nedvomno bistveno boljše kot lansko, saj za nogometno Evropo zaostajajo vsega dve točki. Po dobrem uvodu, gostovanju pri Interju in dobri formi se je začelo vse skupaj, vzdušje in forma, počasi podirati. Po spremenljivih dosežkih se je padec Milivoja Bračuna nakazoval že v 10. krogu. Prvič po nekaj letih so navijači ob remiju z Aluminijem izžvižgali trenerja, nato je Maribor na Bonifiki (ne glede na varljiv izid 2:3) šolal kanarčke, končni zlom je sledil v Kranju proti Triglavu s porazom z 0:4.

Zatem so se v vodstvu kluba odločili pripeljati Rodolfa Vanolija, ki je bil do tedaj športni direktor CSKA iz Sofije. Debitiral je s povsem napadalnim konceptom igre, ki pa mu je proti pomlajenim Domžalam prinesel poraz, zato se je pozneje prilagodil realnosti, svojim igralcem vcepil osnove taktičnega branjenja in do počitka iztržil štiri zmage (ubranil je 25-letno nepremagljivost kanarčkov proti Olimpiji na Bonifiki), tri remije in dva poraza.

Med mladimi je prebudil uspavanega Mateja Pučka, dal priložnost talentu Domnu Črnigoju ter Denisu Pergerju, Matej Palčič pa je tako ali tako že postal eden nosilcev igre. ROK MAVER