Primorski pridih na Dakarju
Jutri se v argentinskem Rosariu začenja sloviti reli Dakar, na katerem bo prvič tekmovala tudi primorska posadka Go Adventure z voznikom Darijem Novakom in sovoznikom Boštjanom Leskovcem.
ROSARIO > Novogoriška ekipa z Darijem Novakom seveda že ima izkušnje z najbolj znanim vztrajnostnim relijem na svetu, ki je že po tradiciji na sporedu v začetku leta. V preteklih izvedbah je bila na Dakarju praviloma v vlogi spremljevalcev Mirana Stanovnika, ki bo tudi tokrat zastopal slovenske barve med motociklisti.
Puščavski lisjak, kot že sam vzdevek pove, je prekaljen udeleženec največjega in najnevarnejšega hitrostno-navigacijskega izziva. Za Stanovnika, s poltovarniškim dirkalnikom KTM 450 Rally, bo letošnji Dakar že 17. po vrsti. Stanovnik, ki bo vesel uvrstitve med dvajseterico, pa ne bo edini slovenski predstavnik na startnem seznamu motociklistov.
V asistenčnem vozilu bo glavni mehanik Robert Loverčič, za volanom pa Idrijčan Aleks Humar, slovenski prvak v klasičnem reliju.
Novinec v karavani bo tudi Mariborčan Simon Marčič, ki bo tudi del Stanovnikovega spremljevalnega moštva in bo predvsem nabiral izkušnje.
Kaj pa pričakovanja novogoriške ekipe v Volkswagnovem amaroku? Seveda je osnovna želja, tako kot pri večini udeležencev Dakarja - prvič so ga pripravili leta 1978 - prečkati ciljno črto. Ovir na 8000 kilometrov dolgi preizkušnji, ki se bo končala 18. januarja v čilskem Valparaisu, ne bo manjkalo. Izvirni Dakar ima sicer malo skupnega z aktualnim, ki zadnjih nekaj let poteka na južnoameriški celini. Ime senegalske prestolnice so pravzaprav ohranili zaradi blagovne znamke. Nemiri oziroma izsiljevanja, zaradi katerih so pogosto spreminjali afriško traso, so bili zvest spremljevalec Dakarja. Selitev na južnoameriško celino leta 2009 je odpravila tovrstne nevšečnosti, a je tudi odvzela prvinski čar reliju.
Težavnostna stopnja je sicer še vedno visoka. Pretežno peščena preizkušnja z zahtevnimi brezpotji, ki bo potekala na ozemljih Argentine, Čileja in Bolivije, bo nekaj posebnega zaradi nadmorske višine. “Ker bo tam poletje s temperaturami do 40 stopinj, kar v avtomobilu pomeni 50 do 60 stopinj, bo glavna nevarnost dehidracija. V predelu Andov, kjer se bomo dvignili na 4.500 metrov, pa tudi višinska bolezen,” je povedal Darij Novak.
Novost je tudi ta, da bodo imeli motociklisti kar 40 odstotkov trase ločene od avtomobilistov in ob morebitnih težavah ne bodo mogli računati na pomoč karavane. ASO