Prišlo je do menjave generacij
Tradicionalni pregled primorskih atletskih rezultatov v minulem letu kaže, da atleti iz naših krajev v nekdanjih paradnih disciplinah še vedno izgubljajo stik s slovenskim vrhom.
KOPER, NOVA GORICA> Lanski trendi so se v primorski atletiki v glavnem nadaljevali. V absolutnem članskem merilu izgublja stik z največjimi središči - Ljubljano, Celjem, Mariborom in Novim mestom, počasi pa starejše zamenjujejo mlajši, ki obetajo, da se bo v nekaterih disciplinah - v sprintih in delno tudi v skokih in tekih na daljše razdalje - položaj izboljšal.
Siva lisa slovenske atletike so še vedno teki na dolge proge in čez ovire. Rekordi štirih celjskih legend ostajajo nedotaknjeni. Dosežek Petra Sveta na pet kilometrov je star 39 let, Stanko Lisec je bil na tri kilometre najhitrejši pred 34 leti, Rok Kopitar je na 400 metrov z ovirami nepremagan že 33 let, Stane Rozman pa je rekorder na deset kilometrov 30 let. Ženski rekordi imajo krajšo brado, a ni videti dekleta, ki bi bila blizu dolgoprogaškim dosežkom Helene Javornik izpred dobrega desetletja.
V disciplinah, kjer smo imeli Primorci državne rekorde, v moškem teku na 800 metrov in v ženskem teku na 400 metrov ovire (ta rekord še drži), skok s palico in skok v višino, se zaostajanje nadaljuje. Nova generacijska vrzel se obeta v moškem troskoku, saj je Novogoričan Andrej Batagelj pri koncu kariere in na Primorskem nima pravega naslednika. Tudi dolga in uspešna kariera Koprčanke Snežane Rodić v ženskem delu te discipline se po lanski neuspeli olimpijski sezoni preveša navzdol. Upati je, da bo Novogoričanka Maja Bratkič dosegla 14-metrsko mejo in s tem obdržala primorsko atletiko v stiku z mednarodnim kakovostnim razredom.
Zaradi pomanjkanja denarja, pravih razmer in nujnosti vzporednega treninga ter študija se vse bolj pogosto dogajajo selitve obetavnih primorskih atletov (pa tudi drugih iz obrobja države) v ljubljanske klube. O premoči prestolnice veliko povedo ekipni rezultati slovenskega atletskega pokala 2012. Med 26 sodelujočimi klubi sta na vrhu, tako med moškimi kot med ženskami, oba ljubljanska kluba, Mass in Kronos. Tretji je v obeh konkurencah celjski Kladivar.
AK Gorica prvi na Primorskem
Primorski klubi so se odrezali takole: v moški konkurenci je bil AK Gorica šesti, kar pomeni, da je v letu dni napredoval za tri mesta. AD Postojna je kot drugi najmočnejši klub na 14. mestu in je zdrsnil za štiri mesta. Koprska atletika v članski konkurenci stagnira. AK Nova Aurora je zasedel 18., AK Koper pa 21. mesto (lani 17. oz. 18. mesto).
V ženski konkurenci se je AK Gorica z 12. dvignil na 5. mesto. Generacija s tekačicama Anejo Kodrič in Tino Slejko ter s skakalkama Petro Kovačič in Majo Bratkič veliko obeta. AK Koper je zadržal solidno 10. mesto. Oba kluba imata močni mladinski vrsti.
Posamično so primorska imena med tremi najboljšimi v devetih disciplinah, vendar je med njimi rezultat visoke mednarodne vrednosti dosegla le Snežana Rodić. Sicer so Primorci na vrhu v glavnem v disciplinah, ki so v Sloveniji v rezultatski krizi. Omeniti velja mladega novogoriškega mnogobojca Urbana Čehovina, ki je bil kot mladinec z naskokom prvi v članski konkurenci. Stanje v dolgih tekih je - posebej med dekleti - še vedno klavrno, saj sta se na primer na četrto mesto uvrstili novogoriška rekreativna veteranka Aleksandra Fortin (5000 m) in gorska kolesarka Tanja Žakelj (10.000 m).
Še vedno najmočnejši primorski klub, AK Gorica, se je moral žal sprijazniti s povsem amatersko člansko ekipo. Med mladimi se nadaljuje napredek v Postojni (teki), Kopru (skoraj vse discipline), Bovcu in Pivki (oba dolgi teki). IGOR MUŠIČ
