Prvak z ugledom in poštenostjo
Pred dobrim mesecem se je Poljak in Nemec zapisal med nesmrtne. S šestnajstim zadetkom na svetovnih prvenstvih je postavil rekord vseh časov. Pred nekaj dnevi je izbrani vrsti pomahal v slovo. Je tudi avtor dveh izjemnih fair-play potez.
BERLIN >Brez večjega odziva je športni svet pospremil nedavno vest o reprezentančnem pokoju Miroslava Kloseja. 36-letni nemški reprezentant zapušča izjemne in težko ponovljive dosežke. V reprezentančni majici se je veselil kar 71 zadetkov, s čimer je na večni lestvici nemške reprezentance prehitel še eno nogometno legendo Gerda Müllerja, ki je mreže tresel v sedemdesetih letih. Ta je svojih 68 golov zabil v 62 nastopih, kar je v današnjem času nepojmljivo. Klose je za svoj dosežek potreboval 137 tekem, a v obdobju, ko so razlike med reprezentancami vse manjše. Igral je na štirih svetovnih prvenstvih, naslov prvaka pa dočakal letošnje poletje v Braziliji. Tudi na preostalih mundialih se je povzpel na stopničke. Leta 2002 je bil drugi, 2006 in 2010 pa tretji. Je edini igralec na svetu, ki ima v žepu kar štiri odličja s svetovnih prvenstev. S tremi zadetki na letošnjem SP se je pridružil rojaku Uweju Seelerju ter slovitemu Brazilcu Peleju, ki sta zadela na štirih svetovnih prvenstvih. Klose je edini igralec, ki se je na prvenstvih veselil kar 17 zmag svoje reprezentance, skupaj z Brazilcem Ronaldom pa si deli prvo mesto tudi v doseženih zadetkih na posamičnih tekmah. Oba sta s svojimi goli pustila pečat na enajstih dvobojih najvišjega ranga.
8. julija - na polfinalni tekmi med Nemčijo in Brazilijo (7:1) - je v 23. minuti zadel za takratnih 2:0, s čimer se je s 16. zadetkom na mundialih odlepil od Brazilca Ronalda, ki je ostal pri petnajstih golih. “Miro je postal zgodovina, kralj strelcev,” so se glasili komentarji, akter pa je dejal: “Še sam ne morem verjeti, kaj mi je uspelo.”
Izhaja iz športne družine. Oče Jožef je bil tako kot sin poklicni nogometaš, mati Barbara Jež pa poljska reprezentantka v rokometu. Družina se je v Nemčijo preselila pri Mirovih osmih letih. Tedaj je znal izgovoriti le nekaj nemških besed, še danes pa s soprogo Silwijo in otrokoma doma v družini govorijo poljsko.
V klubski karieri je v nasprotju z največjimi zvezdami v šestnajstih letih zamenjal le štiri močne klube. Svoj pohod k najboljšim je začel pri Kaiserslauternu, ga nadaljeval pri Werderju iz Bremna. Vrhunec kariere mu predstavljajo štiri sezone igranja za najboljši nemški klub Bayern München. V 149 tekmah je za Bavarce dosegel 53 zadetkov. Poleti 2011 je podpisal za rimski Lazio. Pri zadnjih treh delodajalcih je vselej osvojil vsaj eno lovoriko. Z Laziom je povezan še en velik dosežek. Klose je namreč eden od osmih nogometašev, ki so v zgodovini Serie A dosegli pet zadetkov ne eni tekmi. Uspelo mu je maja lani ob zmagi Lazia nad Bologno s 6:0.
Izjemni športni dosežki vselej hladnega napadalca niso prepričali sodobnih komunikacijskih poti, da bi iz Nemca naredili globalno zvezdo, podobno Davidu Beckhamu, Cristianu Ronaldu ali Lionelu Messiju. Vsi trije imajo namreč drugačne življenjske sloge, ki so zelo zanimive tudi za svet šovbiznisa. Klose živi umirjeno družinsko življenje, njegov obraz je vselej brezčuten. Do večje medijske prepoznavnosti in s tem povezanih zaslužkov nista pripomogli niti dve zelo redko videni fair-play potezi. V letu 2005 je v majici Werderja, potem ko je sodnik pokazal na belo točko, delilcu pravice povedal, da prekrška ni bilo. Septembra 2012 pa je kot igralec Lazia z roko zadel proti Napoliju. Sam je pristopil do sodnika in mu dejal, da je gol dosegel z roko. Zadetek je bil razveljavljen, Klose pa si je prislužil rumeni karton. “Prvak z ugledom in poštenostjo,” je bil tedaj komentar dogodka. Občudovanja vredni potezi, ki ju mnogi bolj zveneči nogometaši niso zmogli. Tudi Diego Maradona leta 1986 s tolikokrat opevano “božjo roko” proti Angliji. Svet pa še danes časti takratno goljufijo.
PETER MARAŽ