Prvoligaš brez doma

KOPER >Eno je zanesljivo: v takšni zagati pred prvenstvom se v samostojni Sloveniji ni znašel še nihče. Odločitev bo sicer podražala stroške ekipe, a v klubu zagotavljajo, da bodo sezono izpeljali po najboljših močeh. Igranje prav vseh uradnih tekem na povsem drugem koncu Slovenije od domačega kraja je zagotovo posebnost v slovenskem nogometu. Toda očitno je šlo res za edino preostalo možnost, da bi klub v prvi ligi sploh igral. Vse se je začelo zadnjo zimo, še v Ankaranu. Jasno je bilo, da igrišče na Sv. Katarini v obstoječem stanju ne bo več dobilo zelene luči niti za drugoligaške nastope, nasprotni pogledi z lokalno skupnostjo glede obnove in dotedanjih vlaganj na igrišču z nerešenim lastniškim statusom pa so privedli do selitve na koprsko Bonifiko. Dobri odnosi z nekdanjim klubom (prvo moštvo FC Koper je včeraj uradno pokopal tudi Cas - mednarodno športno razsodišče), kjer so po vseh finančnih nejasnostih Ankaran sprva vzeli za rezervno prvoligaško inačico, so se ob koncu tekmovalne sezone skrhali. Ankarančani so nato marsikoga presenetili s smelim vstopom v prvoligaško druščino. Pod vodstvom predsednika Sebastjana Dvojmoča in trenerja Vlada Badžima je ekipa hitro začela priprave na prvoligaško avanturo in predvsem - iskala svoje domovanje. Po odslovitvi z Bonifike - predsednik Dvojmoč pravi, da imajo z zavodom za šport sicer podpisano pogodbo za uporabo objektov do leta 2018 - so se v Ankaranu za domicil začeli ozirati po sosednjih krajih. Seveda ob upoštevanju, da je v vsej Sloveniji le 13 stadionov, primernih za igranje prvoligaških tekem. V Sežani so tako že imeli sklenjeno najemno pogodbo, manjkal je le županov podpis za pridobitev certifikata za uporabo objekta. A ga ni bilo. Podobno je bilo tudi v Ajdovščini, kjer so se izgovorili na že dogovorjene termine mlajših reprezentančnih selekcij. V Ankaranu so med vrsticami povedali, da se njihove težave kopičijo po posredovanjih z Verdijeve ulice v Kopru, kjer so zaigrali klub z dolgoletno tradicijo, Ankaran pa ni želel kar tako postati njegov nadomestek.

Podobna “prijateljska zgodba” med nogometnimi veljaki iz Kopra in Ljubljane je Sebastjanu Dvojmoču narekovala iskanje še zadnje možnosti preživetja. In čeprav se ta zdi najbolj nelogična, je ostala edina uresničljiiva. Ankaran bo sezono odigral na drugem koncu Slovenije, še danes pa se ne ve niti, kje bo ekipa čez teden trenirala. Dogovarjali so se v Izoli, kjer površina stadiona ni primerna za prvoligaško igranje. Zdaj kaže, da se bodo na prvoligaške nastope vsaj pripravljali blizu doma - v Piranu.

Direktor Zavoda za šport Ajdovščina Uroš Pintar je o vzrokih za zavrnitev prošnje Ankarana za igranje domačih tekem v Ajdovščini povedal: “Ankaran je prišel s prošnjo za igranje pri nas pred 20 dnevi, mi pa imamo tu domači moški klub Škou Nagode in ženski nogometni klub Ajdovščina z vsemi selekcijami, ob tem pa že šest let sodelujemo z Nogometno zvezo Slovenije kot pripravljalni center za selekcije od U-15 do U-21. Na letni ravni to pomeni - ob vseh klubskih aktivnostih na enem igrišču - 50 dni priprav in deset reprezentančnih tekem. Igrišče na stadionu je doseglo zgornji prag obremenitve, naša prioriteta pa je nadaljevanje dobrega sodelovanja z NZS in omogočanje dobrih razmer za delo domačih klubov. IM

BOJAN GLUHAK