Rašo se poslavlja od igrišč in išče nov življenski izziv

KLAIPEDA> Svoje je Rašo Nesterović vedno raje povedal na igrišču, saj ni izjemen govorec. Toda zdaj, ko je ambasador EP v Sloveniji, je pred mikrofoni zelo sproščen.

> Kako je v drugačni vlogi sedeti ob igrišču in gledati igro?

“Do zdaj je bilo kar v redu. Je pa res, da sem precej bolj nervozen, ker ne morem biti na igrišču in tam pomagati fantom. Jer pa nov izziv, ob zmagah zagotovo pozitiven.”

> Imate kakšno konkretno vlogo, morda pomagate mlajšim z nasveti?

“Res sem z igralci, da se z njimi pogovorim, da jim dam kakšne nasvet in da jih spodbujam. Seveda so nasveti dobrodošli predvsem mlajšim, ki so prvič na takšnem tekmovanju. Gledalci tega ne morejo vedeti, ampak za mlajše, vajene le klubskih tekem, je to povsem nova dimenzija. Tu igraš deset tekem v 18 dneh in moraš biti vse dni povsem osredotočen. Tu ni popravnega izpita. Ekipe, ki imajo največjo zbranost in jih najmanj moti tisto, kar se dogaja okoli njih, pridejo do končnega uspeha. To lahko povem iz izkušenj.”

> Slovenija igra precej nihajoče, del vrhunsko, del za silo, del izgubljeno, a zmaguje. Kje so rezerve?

“Vsi trenerji in igralci poskušajo tekme odigrati perfektno. Ampak to je nemogoče. Slovenija zagotovo še ni še pokazala svoje najboljše igre in vsega znanja, ampak ju le nakazala. To je vsekakor pozitivno.”

> Ampak Slovenija je ponavadi dobro igrala v turnirskem delu, na izločanje pa se je prej ali slej zalomilo. V Litvi zmaguje brez prave igre.

“To so odlike velikih ekip. Ponavadi se je izkazalo, da so mnogi, ki so na prvenstvih prišli do konca, na začetku slabo igrali. Upam, da smo mi končno postali ekipa, ki bo dvigovala igro do konca prvenstva. Običajno smo bili prvih sedem dni furiozni, potem pa smo začeli padati.”

> Kaj je najpomembnejša prvina za uspeh?

“Rekel bi, da je velik del uspeha odvisen od telesne priprave, od sestave ekipe, profila igralcev. Pa tudi od sporeda tekmovanja. Recimo Poljska, ki jo vodita Aleš Pipan in Walter Jeklin ima odlično mlado ekipo, borijo se, toda najprej so igrali s Španijo in Litvo. Obe izgubiš, potrošiš ogromno energije in potem je zelo težko kaj narediti.”

> V prvem krogu so se vsi favoriti komajda izvlekli, potem pa je bilo večinoma po pričakovanjih.

“Prvi dan se vsi še iščejo. Nihče se ne bo predal, majhne ekipe želijo narediti presenečenje, uveljavljene pa pokazati, da so še vedno nedosegljive. Z nami je bilo isto, ko smo slabo zadevali.”

> Se vam zdi, da so pretiravali širitvijo EP na 24 ekip?

“Ne, sploh ne, čeprav poslušam precej drugačnih mnenj. Je drugačen sistem, več tekem je, dalj časa traja, zato se mi to zdi dobra poteza. Več je tudi prostih dni in časa za regeneracijo. Kakovostna razlika tudi ni prevelika. Edino, kar je napačno je, da niso dovolili nastopa 14 igralcem. Dva se lahko spočijeta že na treningih, kaj šele na tekmah. Fiba bo to morala uvesti.”

> Kako pa je z vašo klubsko kariero?

“Če sem prišel v Litvo to pomeni, da je jo verjetno konec. 17 let je bilo dovolj, preprosto ne morem tako igrati, kot sem v preteklosti. In zato je bolje, da počnem kaj drugega. Kaj, bomo še videli.”

ROK MAVER