Razburljiv boj Davida in Goljata v skoraj popolnem brezvetrju
Kanček sreče je na koncu rešil posadko Esimita Europe 2, da je prišla do svoje pete zaporedne zmage na Barkolani. Favorizirana jadrnica je namreč tik pred ciljem obtičala v brezvetrju, medtem ko je na drugem koncu regatnega polja nekaj vetra v jadra ujela precej manjša jadrnica tipa RC 44, Illyteca. Vse je že dišalo po senzaciji, ki pa je na koncu vendarle ni bilo, in Esimitova posadka si je vidno oddahnila. Tretja je ciljno črto prečkala Jena, ki je prvouvrščeni jadrnici ves čas dihala za ovratnik, a je ni uspela resneje ogroziti.
TRST > “Že lani sem mislil, da ne more biti slabše, pa sem se uštel. Letos je bilo vreme sončno in toplo, na jugu pa so nebo prekrili oblaki. Veter enostavno ni mogel potegniti. Tako veseli kot danes na koncu regate še nismo bili,” je bil odkrit slovenski član mednarodne Esimitove posadke Vasilij Žbogar. Brezvetrje je vsem na regati paralo živce.
Nekateri “pozabili” ugasniti motorje
Natanko ob 10. uri je raketa označila start 46. Barkolane. Jadrnice, ki so bile razporejene ob dolgi start-ni črti od Miramara do Barkovelj, je poganjalo vsega dva vozla vetra, vreme pa je bilo pretežno sončno.
Najhitreje se je od startne črte odlepila Jena s krmarjem Furiom Benussijem, medtem ko se je Esimit, ki je bil postavljen nekaj sto metrov bolj proti zahodu, zapletel med manjše jadrnice in je potreboval kar nekaj časa, da se je oddaljil od množice. “Želeli smo startati čim bliže Jeni, ampak zadnje dve minuti pred startom se je med nas vrinilo toliko manjših jadrnic, da ji nismo mogli bliže,” je začetek regate komentiral Žbogar.
Esimitov krmar Jochen Schümann pa se je čudil, kako je Jena tako hitro potegnila s starta. “Njihov hiter start je bil skoraj čudežen, ampak bil sem predaleč, da bi lahko karkoli komentiral. Za nekatere jadrnice, ki so startale bliže nam, pa lahko zatrdim, da so imele prižgan motor. Mi smo jadrali po pravilih, medtem ko za nekatere tega ne morem trditi.”
Ujeti v brezvetrju
Načrt Esimitove posadke je bil, da se držijo Jene, za katero so vedeli, da bo v šibkem vetru najnevarnejši konkurent. Mitja Kosmina, taktik na Jeni, je veter iskal nekoliko bolj proti vzhodu in je najprej zajadral ob obrežju proti Trstu, medtem ko se je Esimit namenil bolj direktno proti prvi boji.
Vendar različni taktiki nista kaj dosti pomagali ne eni ne drugi posadki, saj sta se obe jadrnici po 50 minutah zaradi pomanjkanja vetra skoraj popolnoma ustavili. Od jugovzhoda se je namreč pooblačilo, in nastopilo je brezvetrje. Obe vodilni posadki sta stali sredi zaliva skorajda križem rok in z žalostnimi obrazi. Po uri in pol nista prevozili niti pol poti do prve boje, medtem ko so se manjše jadrnice v ozadju komajda premaknile s starta.
Cilj že na prvi boji
Nekatere jadrnice so obupale, posadke so zvile jadra, vžgale motorje in se odpravile proti domu. Ostale jadrnice in mnogi spremljevalni čolni pa so na morju čakali, kaj se bo zgodilo. Nekaj minut pred 12. uro so organizatorji sporočili, da bodo regato zaključili na prvi boji. Vodilni jadrnici sta bili približno 800 metrov pred ciljem skoraj poravnani, z Esimitom v rahli prednosti. Premikali se skorajda nista.
Nato pa se je zgodilo presenečenje. Z vzhodne strani regatnega polja sta se prvi boji presenetljivo hitro približevali jadrnici Illyteca in TuttaTrieste, ki sta ujeli nekaj vetra in zagrozili vodilnima dvema, Esimitu in Jeni, ki sta v brezvetrju sredi zaliva še vedno stali na mestu.
Ob 12.30 je Esimit le ujel nekaj vetra in se začel počasi premikati proti ciljni boji. Njegov glavni konkurent je bila Illyteca. Ker na oko ni bilo mogoče ugotoviti, katera barka ima boljši položaj, si je uradni komentator regate prižgal cigareto, da bi ugotovil, s katere strani bi le utegnila povleči sapica. Ugotovil je, da bolje kaže Esimitu. Ta je res vstal od mrtvih, razprl dženaker in začel cikcakati proti cilju. Ekipi Illytece pa je vznemirjeni komentator napovedal, da jo bo pokopalo pomanjkanje izkušenj. Bitko Davida proti Goljatu je na koncu vendarle dobil večji Goljat, torej Esimit. Ciljno črto je prečkal natanko ob 12.38. Tretja je bila Jena, četrta pa TuttaTrieste s krmarjem Gabrielem Benussijem. Slednji, sicer brat Jeninega krmarja Furia Benussija, je na koncu vložil protest, vendar to na končni red regate ni vplivalo.
“Če ni vetra, ne pomagata niti tehnologija niti vrhunska posadka. Zelo zadovoljni smo, da smo zmagali,” je priznal Esimitov lastnik Igor Simčič. “Naša taktika je bila, da se držimo Jene, našega glavnega konkurenta. Druge jadrnice so bile na polovici regate kar precej zadaj, ampak potem smo se mi ustavili. Tudi Jeni se je zgodilo podobno, v ospredje pa so z leve strani prišle manjše jadrnice. Ker ni bilo vetra, nismo mogli narediti nobenega manevra, na koncu pa smo se z minimalno vetra in kančkom sreče le uspeli prebiti naprej. Nihče na barki ni želel biti drugi, kar je pripomoglo k temu, da smo iztisnili vse iz sebe,” je zmago komentiral Žbogar. Pohvalil je ekipo Illytece in njenega krmarja, tržaškega Slovenca Jara Furlanija. “Vse čestitke, bili so le nekaj sekund za nami.”
“Vso regato smo bili v dobri poziciji, na koncu pa smo imeli tudi nekaj sreče. Vsekakor je bila Illyteca zelo blizu zmagi, kar je presenetljivo, ker gre za precej manjšo jadrnico od naše. To pove vse o nenormalnih razmerah, ki so vladale na regatnem polju,” si je po zmagi oddahnil Schümann.
“Všeč nam je, da smo moralni zmagovalci te regate. Ključ do tega uspeha je bil pravi občutek za veter,” pa je skorajšnjo senzacijo komentiral krmar drugouvrščene jadrnice Furlani.
Več jadrnic kot lani
Udeležba je bila letos zelo dobra, saj je bilo na startu kar 1878 jadrnic. Na veliko veselje organizatorjev so lanskoletno število prijavljenih (1565) presegli že v petek zvečer. V cilj je sicer do časovne zapore ob 15. uri prijadralo le 922 jadrnic.
Poglavje zase so bile spremljevalne prireditve. Barkolana že dolgo ni več le enodnevna regata, pa čeprav najbolj množična v Sredozemlju. Postala je prvovrsten športni in družabni dogodek, saj so razne prireditve raztegnili na ves teden, potekale pa so tako na suhem kot na morju.
Začelo se je že vikend pred glavnim dogodkom z Barkolano za mlade, nadaljevalo pa z regato katamaranov Land Rover Extreme 40, ki je potekala tik pred nabrežjem ob Trgu zedinjenja Italije v samem središču mesta. Zmagal je Oman Air z angleškim skiperjem Robom Greenhalghom, drugi pa je bil avstralski olimpijski prvak Roman Hagara na katamaranu Red Bull Extreme Sailing. Med slavnimi gosti na atraktivnih katamaranih je bil tudi smučar Christian Ghedina.
V soboto je - sicer ne na jadrnici - največ pozornosti pritegnila slovenska smučarska šampionka Tina Maze, ki je bila gostja enega od sponzorjev. Gosta ekipe Jena No Borders Team, katere sponzor je tudi nogometni klub Udinese, pa sta bila znana nogometaša Totò Di Natale in Giampiero Pinzi.
Pokal Medot Mini Jeni
Ena zanimivejših spremljevalnih regat je bil prav gotovo Pokal Medot - Barcolana Challenge. Ideja je bila, da se vse zmagovalne posadke posameznih kategorij z lanske Barkolane pomerijo na enakih jadrnicah tipa Este 24, ki jih je zagotovil organizator. Dolžina jadrnice torej v tej regati ni igrala nobene vloge, kar so s pridom izkoristile posadke, ki sicer zaradi manjšega plovila na Barkolani nimajo možnosti za zmago v absolutni konkurenci.
In res je bila posadka Esimita Europe 2 v tej regati poražena. Na veliko veselje slovenskih ljubiteljev jadranja je v skupnem seštevku treh regat slavila posadka Mini Jene, ki je na lanski Barkolani zmagala v četrti kategoriji.
Tokrat je Mitjo Kosmino za krmilom zamenjal Jure Orel, v posadki pa so bili še izkušeni jadralci Tomaž Čopi, Davor Glavina in Aleš Božnik. “Ne zgodi se vsak dan, da se lahko na enakih jadrnicah pomeriš z dobitnikom treh zlatih in ene srebrne medalje z olimpijskih iger,” je bil navdušen Jure Orel. Pri tem je seveda mislil na slavnega Esimitovega krmarja Schümanna.
Ta ni bil prav nič zadovoljen, da je regato končal v ozadju. Šušljalo se je, da se bo pritožil zaradi kršenja pravil na regatnem polju, na koncu pa so se strasti vendarle umirile. “Ideja, da zmagovalci različnih kategorij tekmujejo na enakih barkah, je vsekakor dobra. Naša posadka res ni najbolje jadrala in si ni zaslužila zmage, vseeno pa sem bil presenečen nad agresivnostjo nekaterih konkurentov. Veliko je bilo prerivanja. Sam sem že od nekdaj navajen jadrati pošteno in ne odobravam nespoštovanja pravil, še posebej, če to počnejo vrhunski jadralci,” je bil kritičen Schümann.
Bolj zadovoljen je bil Jure Orel. “V veliko čast nam je bilo premagati nekatera zveneča imena tega športa. Enake jadrnice so resnično edini način, da se posadke enakovredno pomerijo. Vse čestitke organizatorju za odlično idejo. Moja zahvala gre predvsem posadki. Bravo fantje!”
ALJA TASI
