Recept: dajte Gogiju žogo
“Pošiljamo vam pozdrav iz dvorane, ki smo vam jo leta 2013 posodili za eurobasket. Želimo vam čim več zmag, naj se v Helsinke naseli zmagovalni duh Zlatoroga,” je med ogrevanjem košarkarje na ekranih v dvorani Arena pozdravil rokometaš Celja Luka Žvižej. Prav veliko teh fantov, ki so zdaj v Helsinkih takrat še ni bilo zraven, ko je v celjski rokometni trdnjavi na prvi tekmi slovenskega eurobasketa komajda padla Češka. So pa zato proti Poljakom maščevali takratni poraz ob koncu prvega dela tekmovanja.
HELSINKI > Da je bil na poljski strani najboljši igralec Mateuzs Ponitka (22 točk, 11 skokov), ki je blestel v pripravljalnem obdobju, je bilo skoraj pričakovano, nekoliko manj predvidljiv pa bi bil odgovor o zmagovalcu tekme in o najboljšem na slovenski strani. Slovenija je v tekmo v skoraj prazni dvorani vstopila kot favorit, vendar je bilo spričo nihanj v pripravljalnem obdobju vseeno kanček dvoma, kaj bo na igrišču. Razpletlo se je po željah, zato si lahko postavimo retorično vprašanje: so Poljaki slabi in naši tako dobri? Odgovor bodo seveda dale prihodnje tekme.
Prva peterka Slovenije na igrišču je bila pričakovana. Le marsikdo je na štirici (krilnem centru) v startu pričakoval Anthonya Randolpha in ne Eda Murića, a nam je Murić že dan pred tekmo namignil, da bi lahko bilo tako. Tujim kolegom to ni ušlo, zato jih je po tekmi (predvsem Grke) zanimalo, kaj Randolph meni o tem. Seveda polemičnega odgovora niso dočakali. “Kje pa, to ni nobena težava. Vse, kar je pomembno, je ekipni uspeh in da vsak prispeva svoje do zmage,” je povedal ameriški Slovenec, ki je tudi na klopi bodril ekipo, prispeval pa je sedem točk in deset skokov.
Slovenija : Poljska 90:81
Dvorana Arena Helsinki, gledalcev 835, sodniki: Maranho (Brazilija), Kalpakas (Švedska), Ozols (Latvija); četrtine - 24:22, 29:24, 21:12, 16:23.
Slovenija: Randolph 7 (4:3), Dragić 30 (5:5), Nikolić 3, Prepelič 10 (3:3), Murić 4, Blažič 5, Vidmar 11 (2:1), Dimec 6 (4:4), Čančar 3, Dončić 11 (2:2). Selektor: Igor Kokoškov.
Poljska: Sokolowski 3, Cel 8, Slaughter 12 (4:3), Kulig 4, Zamojski 7 (2:1), Ponitka 22 (11:9), Waczynski 7, Gielo 3, Karnowski 11 (5:6), Hrycaniuk 4 (2:2). Selektor: Mike Taylor.
Osebne napake: Slovenija 26, Poljska 22; prosti meti: Slovenija 20:18, Poljska 25:20; trojke: Slovenija 29:8 (Dončić 3, Dragić, Nikolić, Prepelič, Blažič, Čančar po 1), Poljska 25:9; skoki: Slovenija 41, Poljska 30.
Slovenija je kljub nekaterim znanim pomanjkljivostim pokazala raznovrstno igro z velikim številom rotacij, predvsem pa je bil to opoldan kapetana Gorana Dragića, ki je bil zelo vroč. Dragon, kot ga kličejo čez lužo, je bruhal ogenj: v prvih 20 minutah je dosegel 20 točk, na koncu pa pristal pri 30 točkah, kar je njegov osebni rekord v reprezentanci.
V začetku tekme je bil strelsko razpoložen predvsem kapetan, do konca prvega polčasa pa vseh deset igralcev, ki so stopili na parket. Odločilna za zmago je bila tretja četrtina, ko je Slovenija odigrala najboljšo obrambo na tekmi. Poljakom je v sedmih minutah in pol uspelo doseči vsega pet točk. “Takrat so Slovenci naredili odločilni korak do zmage. Mi smo enostavno izgubili preveč žog, iz katerih so nato dosegali dokaj lahke koše,” je menil 216 centimetrov visoki poljski center Przemyslav Karnowski, ki je bil v zadnjih sedmih minutah tekme poljski adut v topljenju prednosti. Selektor Igor Kokoškov je v dobri minuti zaradi petih osebnih napak ostal brez obeh centrov, Gašperja Vidmarja in Žige Dimca. “Dokler smo imeli centra pod košem, ni bilo težav, toda Poljaki imajo 200-kilogramskega hrusta, ki ga je bilo težko ustaviti. Dobro, da jim je zmanjkalo časa,” je bil slikovit Edo Murić.
Rekorder slovenske reprezentance po doseženih koših na eni tekmi ostaja Teoman Alibegović s 33 točkami iz leta 1995.
Naloge pod obročema sta nato prevzela Anthony Randolph in tudi Luka Dončić (v metu ni blestel, je pa osemkrat skočil in prispeval šest podaj), ki je v praksi potrdil svojo vsestranskost. Tri minute pred koncem je zadel trojko za 86:75, ki je bila dovolj, da so Poljaki ostali na varni razdalji in da je morda 200 slovenskih navijačev lahko pozdravilo zmago.
Seveda je bilo po tekmi v slovenskem taboru čutiti olajšanje in zadovoljstvo. “Poljaki so dobra ekipa in so nas opomnili, da se ne smeš sprostiti. Sploh v zadnji četrtini je bilo nekoliko napeto: razmerje v prekrških je bilo 17:3, Poljaki sploh niso bili v bonusu in so metali proste mete,” je po tekmi odgovarjal Dragić, ki je bil z Dončićem glavna tarča tujih novinarjev. Če je bil prejšnje dni nekoliko napet, je bil tokrat Dragić sproščen: “Splošno gledano smo dobro igrali obrambo, saj smo omejili njihove najboljše igralce. Držali smo visok ritem igre tudi zaradi visoke frekvence napadov. Prebili smo led, to je najbolj pomembno. Ne smemo pozabiti, da smo zadnje minute odigrali nespametno. Pet napadov zapored smo metali za tri točke, namesto da bi žogo spustili na tla.”
Na igrišče nista stopila le Matic Rebec in Saša Zagorac. Primorski učinek je dve zadeti trojki - po enkrat sta bila uspešna Aleksej Nikolić (10:55 minut) in Vlatko Čančar (11:03 minute, en skok).
Rok Maver, poročevalec