Reje še ne bo na klopi
Kakšen bo učinek ustoličenja Edyja Reje kot novega trenerja Gorice? Privrženci štirikratnih državnih prvakov se nadejajo, da pozitiven in takojšen, po možnosti torej že na današnji uvodni tekmi 25. kroga prve SNL v Celju.
NOVA GORICA > Časa za fotografiranje ni, sleherna tekma pred Novogoričani bo v boju za obstanek kot kvalifikacijska. Zdi se, da bi lahko bil to mesec odločitev, v dobrem in slabem. Do edinega prvenstvenega premora, ki bo spomladi napočil 19. marca, Novogoričane čakajo štirje dvoboji, od tega tri v gosteh. Po današnjem obračunu proti tekmecu z evropskimi ambicijami v Celju, bodo edino tekmo v športnem parku ta mesec odigrali v petek proti Muri.
Nato sledi dvoboj proti sosedom na lestvici v Sežani, marčevski cikel pa bodo zaokrožili v Šiški pri Bravu, kjer očitno stavijo na trenersko kontinuiteto. Pri Novogoričanih pa so se odločili za žrtvovanje figur na šahovnici. Vprašanje pa je, ali jim bo po slabi otvoritvi uspelo zasukati razmerje sil.
Menjava trenerja tik pred dvobojem z Domžalami se ni izkazala za posrečeno potezo, danes pa bo ekipo s klopi še tretjič zapored vodil Florijan Debenjak z ostalimi domačimi pomočniki nekdanjega trenerja Mirana Srebrniča. Edyju Reji bo Nogometna zveza Slovenije zeleno luč očitno prižgala šele naslednji teden. Zamejski trener bo danes s prvim pomočnikom Sergiom Porrinijem v vlogi stranskega opazovalca. Tako je bilo tudi včeraj na zadnjem treningu, ki mu je prisostvoval ameriški (strateški?) partner George Juncaj.
Tudi sicer naj bi bila vloga 77-letnega Reje trenerski približek tistega, kar pojmujemo pod nazivom angleški menedžer, kolikor je seveda to mogoče prenesti na slovensko sceno. Terensko delo bo očitno prepustil pomočnikom, zato je zamejski trener tudi vztrajal na prihodu italijanskih sopotnikov s preteklih nogometnih postaj.
Italijanski trenerski pridih je na slovenski sceni sicer čutiti predvsem po osamosvojitvi. Iz Parmine epizode v Novi Gorici pomnimo Luigija Apollonija, še bolj trofejno igralsko spričevalo pa je imel svetovni prvak z Italijo Mauro Camoranesi, ki je vodil sežanski Tabor in nato Maribor. Rodolfo Vanoli je pustil pečat v Kopru in Olimpiji. Najbolj slovito trenersko ime pa je bil gotovo Alberto Bigon, ki je vodil Napoli leta 1990, ko je z Diegom Maradono osvojil drugi in zadnji naslov italijanskega prvaka. Rejev vrstnik se je v ljubljanskem Interblocku poleti 2009 zadržal le dober mesec. ASO