Rezerv je še kar precej

CELJE > Igrišče so zasedli prostovoljci, ki so se fotografirali za spomin na zanje nepozabno doživetje, pred dvorano pa je pekočemu porazu slovenske reprezentance navkljub pivo še vedno teklo v potokih. V zraku je lebdelo vprašanje, česa je zares sposobna slovenska reprezentanca v nadaljevanju evropskega prvenstva? Enako smo se spraševali pred začetkom tekmovanja, a nam prvih pet tekem odgovora ni ponudilo, saj so “junaki” pokazali dva obraza - zmagovitega v prvih treh tekmah in slabšega v zadnjih dveh.

Če je zmaga proti Španiji dala vetra v hrbet optimistom, jo je Poljska dala pesimistom. A resnica je verjetno nekje vmes. Mirza Begić, eden tistih igralcev, ki ne slepomiši, je povedal, da so se iztrošili ter da so trenutno psihično in fizično povsem izpraznjeni.

To bi sicer potem moralo veljati za bolj ali manj vse reprezentance. A poglejmo dejstva. Tekmovalni sistem do košarkarjev ni prijazen, saj je od njih v prvem delu v šestih dnevih terjal igranje na petih tekmah. Zaradi izenačenosti skupine je Slovenija v štirih tekmah dejansko pokurila veliko energije. A so jo tudi drugi. Vse njene tekme so bile odločene v končnici, le s Poljsko je bilo vse jasno že po dobrih dveh tretjinah. V Celju so igrale ekipe podobne kakovosti kot tiste na Jesenicah, če že niso bile tam za odtenek bolje. Tekme so bile napete, odločale so majhne podrobnosti, predvsem Češka in Gruzija pa sta potrdili, da bi v kateri drugi skupini lahko brez večjih težav napredovali. Slovenci so s težavo strli Češko, povsem enakovredno igrali s Španijo in se mučili z Gruzijo. Tekma s Hrvaško je bila zaradi sosedskega naboja in tekmovalnega vložka (z zmago bi prenesli najmanj štiri točke) v vseh pogledih zelo zahtevna in odločena šele po podaljšku.

Individualni učinek igralcev je precej nihal. Od najbolj izpostavljenih si visoko oceno zasluži Domen Lorbek, ki je s koši v kritičnih trenutkih povlekel voz naprej. Nekaj podobnega je v prebliskih uspevalo tudi Zoranu Dragiću, ritem njegovega brata Goran pa ob največji minutaži niha - v oči sicer bode njegov 15-odstotni met za tri točke (20:3). Boštjan Nachbar je zablestel na dveh tekmah, potem pa ugasnil, medtem ko Jaka Lakovič še vedno išče formo - tako v povezovanju igre kot strelsko.

Časa za odpravo težav je še dovolj. Pravo prvenstvo se šele začenja, tekme, ki bodo zares razkrile, kaj in koliko so posamezne reprezentance skrivale, šele prihajajo.