Slovenska simfonija v Pirenejih

PAU > Težko je najti ustrezne besede za predstavo, ki jo je danes uprizoril Primož Roglič v boju za zmagovalni oder. Morda jo je najbolje ponazorila izjava Zasavca v mednarodnem tonu. “Noro. Občutek je res zelo lep. Imel sem močne noge in sam pri sebi sem razmišljal, da bi bilo res škoda, če tega ne bi izkoristil. Za mano je res popoln dan,” je povedal Roglič, ki je bil danes gotovo najmočnejši mož v karavani. Če je bil še kakšen dvom, ali član Lotta Jumba sodi med kolesarsko elito, ga je pirenejska epopeja razblinila.

Bo v Parizu na zmagovalnem odru?

Vse kaže, da bo Roglič v Parizu stopil na zmagovalni oder, danes je dokazal, da se lahko v bližnji prihodnosti poteguje tudi za najbolj čislan kolesarski simbol, rumeno majico najboljšega na Touru. V nedeljo bo z njo na Elizejskih poljanah, če ne bo kakšnih nepredvidenih zasukov, paradiral Britanec Geraint Thomas, sobotni kronometer pa bo odločal o tem, kdo in v kakšnem vrstnem redu mu bo delal družbo na zmagovalnem odru. Razgiban profil 31 kilometrov dolge vožnje na čas vsekakor ustreza slovenskemu asu.

Ne nazadnje je lani na specifični uri resnice na svetovnem prvenstvu zaostal le za Tomom Dumoulinom. Prav z Nizozemcem, ki drži drugo mesto v skupnem seštevku, ima Roglič še nekaj neporavnanih računov. Ko je prvič zares opozoril nase kolesarski svet pred dvema letoma na dirki po Italiji, mu je Dumoulin v uvodni etapi speljal rožnato majico najboljšega za pičlo stotinko. Roglič je potem ugnal vso konkurenco na drugem kronometru Gira 2016 in potrdil, da je pravi mojster za vožnje na čas.

“Črto bomo potegnili na koncu”

Lani, ko je Roglič v svojem prvem nastopu na Touru dobil alpsko etapo z vzponom na sloviti Galibier, sta se mu na francoski pentlji kronometra povsem ponesrečila. Na uvodni vožnji na čas, ko so se nekateri celo poigravali z mislijo, da bi oblekel rumeno majico, je zdrsnil na spolzkem cestišču. Drugič mu jo je zagodla tehnična okvara oziroma je zatajila moštvena priprava kolesa. Tudi zato je Roglič pred in po slavnostni podelitvi, ki jo je začinil z zdaj že znamenitim skakalnim telemarkom, poudarjal ključno besedo - osredotočenost. Resda je v tretjem tednu dirke po Franciji močnejši od kolesarskega vladarja Toura zadnjih let, Britanca Chrisa Frooma in nemara od vse konkurence, a vendarle.

“Vsekakor je bolje, da si 13 sekund spredaj kot zadaj. Kronometer prinaša nov izziv, za katerega se moramo z ekipo optimalno pripraviti. Črto bomo potegnili na koncu. Res pa je, da se bom nemara najtežje etape letošnjega Toura vselej rad spominjal. Napadal sem nekajkrat. Je pa težko, če poskušaš sam. V zaključnem vzponu sem šel na vse ali nič. Tudi v spustu sem tvegal, zavedal sem se, kaj pomeni sleherni meter prednosti, ki ga je težko pokriti,” je svojo zmagovito simfonijo opisal Roglič. Kako močan je bil, je najbolj nazorno pokazal prav vzpon na Aubisque, ki je bil v zaključnem delu še premalo strm za Rogličev okus. Vratolomno poganjanje pedal proti cilju pa je bilo sploh poglavje zase. Če se je svoj čas spuščal s planiške letalnice ...