Po padcu novo Rogličevo vstajenje

CIUDAD REAL > Enajsta etapa je bila na papirju namenjena ubežnikom, ki bi verjetno izpeljali zmagovito akcijo, če se v ekipi Jumba Visme ne bi odločili drugače. V preteklih dneh, tudi v torek, je bilo ekipi Primoža Rogliča malo mar, ko so si lovci na etapne zmage nabrali tudi dvomestno število minut prednosti, pa čeprav je bil nosilec rdeče majice najboljšega v skupnem seštevku prav njihov kapetan. V resnici je takšen razvoj dogodkov ustrezal tudi Rogliču, ki bi se v deseti etapi na vročem španskem asfaltu skoraj opekel pri tveganem spustu. Na srečo jo je odnesel brez občutnih posledic.

Da se slovenski as počuti dobro, je dal slutiti že današnji razvoj dogodkov v glavnini. Pobeg na kratki, a zelo razgibani etapi, v kateri je bilo ravnine le za vzorec, je sicer uspel, a razlika ni naraščala. Jumbo je narekoval ritem in ubežnike držal na dosegu. Ko se je na poti do edinega kategoriziranega vzpona deset kilometrov pred ciljem prednost začela naglo topiti in je razredčena glavnina posrkala skoraj vse kolesarje pred seboj, je bilo jasno, da bo tudi najbolj vztrajni Danec Magnus Cort (EF) le stežka kronal pobeg z želeno etapno zmago.

Slab kilometer pred ciljem se je namreč začela strma zaključna špica. V par odsekih se je cesta dobesedno postavila pokonci. Po prvem Rogličevem pospešku se je že dalo slutiti, da tekmeci številki ena na letošnji Vuelti zlepa ne bodo mogli slediti. Domačin Enric Mas, ki je najbližji zasledovalec slovenskega asa v skupnem seštevku, je za razliko od Rogliča do potankosti poznal zaključek etape, a očitno so tudi v taboru Jumba Visme dobro preštudirali graf zadnjega kilometra.

Ko so bili nakloni blažji, Roglič ni več poganjal pedal na vso moč. Z Masom sta se nekaj časa spogledovala, medtem ko je Cort še živel v lažnem upanju, da bi se lahko zaradi taktičnih preigravanj favoritov vendarle odpeljal zmagi naproti. Verjetno bi tudi se, če ne bi sledil še en peklenski odsek, v katerem je Danec lahko le nemočno spremljal, kako je mimo kot hitri vlak odbrzel Roglič, ki je v zaključku zanesljivo strl tudi Masa. Razlike so bile sicer vidne, a časovno majhne. Tudi nosilec rdeče majice, Christian Eiking, je z najbližjim zasledovalcem Guillaumom Martinom za Rogličem zaostal enajst sekund in ima v skupnem seštevku takšno prednost, s katero se bo lahko obdržal na vrhu skupnega seštevka še po današnji in jutrišnji etapi.

Za vikend pride spet primeren teren za Rogliča, ki pa se mu ne mudi, da bi pred nadvse zahtevnim tretjim tednom Vuelte znova oblekel simbol primata. “Etapa je bila sicer kratka, a zelo vroča. Tudi sam sem trpel, a sem imel v nogah na srečo dovolj moči. Vedno je lepo zmagati, saj nikdar ne veš, kdaj ti bo uspelo naslednjič, če sploh,” je v cilju povedal Roglič.