Romunska vas je premagala mesto

BLAJ > Za to mesto z 20.000 prebivalci na severovzhodnih obronkih romunskih Transilvanskih Alp ve le malo kateri Slovenec. Tudi med Romuni ne sodi ravno med znamenite kraje. Vsaj do letos je bilo tako, a se je pred kratkim ženski prvoligaš Volei Alba Blaj z velikimi črkami vpisal na športni zemljevid. S Koprčanko Katjo Medved v prvi postavi je prvič v klubski zgodovini postal romunski prvak, uvrstil pa se je tudi v osmino finala evropskega pokala CEV. In kako je standardna slovenska reprezentantka, 29-letna prosta igralka Katja Medved, zašla prav v to romunsko zakotje?

29-letno koprsko prosto igralko Katjo Medved je odbojkarska pot iz domačega kluba vodila v Ljubljanski Vital in mariborsko NKBM. Zadnjih pet let je igrala v tujini - v nemškem Wiesbadnu in romunskih klubih CSM Bucuresti CS Volei Alba Blaj. Ob tem je ves čas standardna članica državne reprezentance, ki se je pred nedavnim uvrstila na evropsko prvenstvo.

“V Romuniji se igra odlično državno prvenstvo z 12 prvoligaškimi ekipami, ki se množično okrepijo s tujkami. Izplačila so kar v redu in tako sem v tej državi v svojem drugem klubu odigrala že štiri sezone. Vmes sem se naučila jezika in se prilagodila tukajšnjim običajem. Ekipa je bila ambiciozno postavljena in zato zanimiva za prestop. Že lani smo bile tretje, letos pa smo postale prvakinje.”

Zmaga Albe je bila veliko presenečenje, saj gre za klub, ki je komaj četrto sezono odigral v prvi ligi, pa je že prekinil vladavino tekmecev iz velikih mest, predvsem Stiinte Bacau in CSM Bukarešta. Temu primerno je bilo vzdušje, opisuje Katja: “V Blaju že sicer glede zabave za meščane pravzaprav ni drugega kot odbojka. To je povsem drug svet kot Bukarešta, kjer sem igrala prej. Gre pravzaprav za veliko vas sredi vinorodnega območja, kjer za dnevne opravke avta sploh ne rabiš. Nas igralke so poznali skoraj vsi prebivalci. Ker smo stanovale blizu dvorane in ker je tudi vse ostalo, kar potrebuješ za vsakdanje življenje, dosegljivo peš, nismo mogle nikjer ostati neopažene. Na srečo smo dobro igrale. Zato čestitk in pozdravov ni manjkalo, na tekmah pa je bilo noro. Dvorana s tisoč sedeži je bila vedno razprodana, navijanje pa tako glasno, da smo se odbojkarice na igrišču le težko sporazumevale.”

Tekmovalni uspeh, slavje in korektno plačilo kluba, ki ga financira občinska politika z njo povezanimi sponzorji, so Primorki odtehtali vse napore dolge sezone v specifični državi, ki si je ne moreš predstavljati, dokler je ne doživiš, pove naša odbojkarica: “Sezona je terjala od mene največ energije doslej. Zaradi poškodb na svojem igralnem mestu nisem imela rezerve in sem vse prvenstvo odigrala od prve do zadnje minute. Polfinale in finale se je odigralo celo na pet dobljenih tekem. Kot klub z obrobja države s slabo razvitim prometom smo ogromno časa presedeli na avtobusih. Večina cest je obupnih in za sto kilometrov med luknjami in vpregami porabiš vsaj dve uri. Večina poti na gostovanja je trajala od šest do osem ur. Z letalom ne bi prav veliko pridobili, ker je bilo tudi do najbližjega letališča Cluj dve uri vožnje. Verjetno bo tako še kar nekaj časa, saj sem v štirih letih v Romuniji videla veliko počasi napredujočih avtocestnih gradbišč, mimo katerih pa smo se vedno vozili po starih poteh. “

Katja Medved pa se v Romuniji ni naučila le romunsko, saj je bil v klubu, z domačinkami, pa z dvema Srbkinjama, Japonko, Brazilko, Čehinjo, Bolgarko in Belorusinjo pravi mali jezikovni babilon, v katerem so prišli prav še angleščina, srbščina in italijanščina. V Blaju so ji že ponudili nadaljnje sodelovanje, a je pri tem primorska reprezentantka še previdna: “Tu sem že dovolj dolgo, da sem si nabrala nekaj izkušenj v pogovorih z ljudmi, ki so sicer prijazni, a se lahko sogovorniki prav kmalu zamenjajo. Romuni radi veliko govorijo, pogosto pa se potem uresniči nekaj povsem drugega. Vse se dogaja zelo počasi. Ko bom videla, kaj bo črno na belem, kdo bo trener, kakšni bodo cilji in s katerimi igralkami jih bo klub želel doseči, se bom odločila.”IGOR MUŠIČ

Katja MedvedIgor Mušič