S Krasa velik odliv, iz Istre malenkosten

KOPER, SEŽANA > V drugem nadaljevanju zgodbe o selitvi primorskih nogometašev v bližnje zamejstvo smo vzeli pod drobnogled igralce, ki prihajajo iz klubov pod okriljem MNZ Koper. Podatke je sicer nekoliko težje pridobiti, saj so redko na voljo prek spleta, še najlažje je ugotoviti premike pri klubih, ki imajo slovenske korenine na Tržaškem in Goriškem.

V prvem delu zgodbe (v ponedeljek, 18. novembra) o selitvi primorskih nogometašev na boljše, pa čeprav v tako imenovane amaterske lige, kjer veliko bolje in bolj redno plačujejo kot v slovenskih tako imenovanih profesionalnih ali polprofesionalnih klubih, smo pisali tudi o tem, kako imajo tam prijaznejši tekmovalni sistem. Do začetka prvenstva sredi septembra oziroma v oktobru ob kondicijskih pripravah vadijo petkrat, šestkrat tedensko. Potem se intenzivnost, odvisno od tekmovalnega ranga, postopno zmanjša. Med prvenstvom se povečini trenira trikrat tedensko. K privlačnosti nogometa čez mejo prispeva tudi tekmovalni koledar. Ko se v naših nižjih ligah sredi avgusta začne prvenstvo, se pri italijanskih nižjeligaših zberejo na pripravah. Trajajo poldrugi mesec in so temeljite, kar je razumljivo. V Italiji namreč nimajo dolgega zimskega premora kot pri nas. Največji odliv na južnem Primorskem je bil s kraškega konca. Medtem ko je v Istri še vedno dovolj konkurence v drugi in tretji ligi, vsako leto pa se pojavi tudi kakšen ambicioznejši primorski ligaš, na Krasu in Notranjskem tega ni, zato je tudi razumljivo večje število odhodov.

Slovenski Kras

Prava slovenska kolonija je v najmočnejšem slovenskem nogometnem kolektivu v Italiji, Krasu iz Repna, kjer je v članski ekipi, na igrišču in ob igrišču, kar sedem zdomcev. V prvi vrsti je tu že eden od simbolov kluba pod taktirko družine Kocman, Radenko Kneževič, ki je na tak ali drugačen način odprl vrata še komu. Ob strelcu več kot 200 zadetkov za repensko ekipo, ki se letos v elitni (šesti) ligi znova bori za uvrstitev v D ligo, je tam že tretjo sezono Izolan Rok Božič, ki je prepoved igranja za tujce obšel z italijanskim državljanstvom. Drugi zelo znan Izolan v rdeče-belih dresih je nekdanji reprezentant Anton (Tonči) Žlogar. Po vrnitvi s Cipra je Žlogar dve sezoni igral v D ligašu Monfalcone. Luka Spetič je že veteran v sosednjih nižjih ligah, saj je po selitvi iz ajdovskega Primorja že od leta 2006 v Italiji. Lani je igral v D ligašu iz Veneta Delta Porto Tolle. V strokovnem štabu so trije “naši”: trener Branko Zupan, trener vratarjev Bojan Gulič in kondicijski trener Matej Bombač. Kar nekaj bivših nogometašev sežanskega Tabora je tudi trenerjev v mlajših selekcijah.

Kaj pa ostali?

Krasov tekmec Itala San Marko iz Gradišča ima v svojih vrstah - ob zadnjič omenjenem Vladimirju Ostojiću - še Sežanca Sašo Guliča (prej Juventina) in svežo okrepitev, Naceta Kosmača, ki je do pridobitve vseh dovoljenj še do nedavnega brcal v 3. SNL v Sežani. V isti ligi igra v Miljah (ASD Muggia) tudi Goran Kozlovič.

Ligo nižje (promocijska) igra Vesna iz Križa. Tam so zatočišče našli Sašo Božičić, Luka Škrbina, Boštjan Božič in nekdanji igralec Dekanov Dean Avdić. V Primorcu v 1. amaterski ligi igra Vedran Školnik, v proseškem Primorju (3. AL) pa Postojnčan Haris Hasanbegović.

V Žavljah (Zaule), v promocijski ligi, igra tudi star znanec slovenskih igrišč Nejc Radovac. V Sistiana Calcio v drugi amaterski ligi igrajo Sežanci Marko Kocić, Marko Črgan in igralec dvoranskega nogometa Džimi Ninkovič. V padriški Gaji (tretja, najnižja amaterska liga) pa igra Saša Prodanovič. ROK MAVER