Sandi ne plačuje kilometrine
V nedeljo so Kraševci, skupaj s člani društva Amici del tram de Opcina, po slovenski in italijanski strani speljali tradicionalni kraški polmaraton, največjo primorsko tekaško prireditev. Ob rekreativcih je teklo veliko vrhunskih tekačev, ki pripravljajo še zadnji napad na olimpijske olimpijske norme.
SEŽANA> Dvanajsti mali kraški maraton je v primerjavi z enajstim spet nekoliko zrasel. Na tem, najbolj množičnem primorskem teku je na cilja 21- in 8-kilometrskega teka priteklo 2882 tekačev iz vseh koncev Slovenije in iz tujine, če prištejemo še hitre hodce, ki so se merili na sežanskem atletskem mini stadionu, udeležence teka za najmlajše, spremljevalce tekačev in tiste, ki so tekli na črno, pa pridemo krepko prek števila 3000.
Stopničke Primorcev na 21 kilometrov po starostnih kategorijah: ženske: 1. Mateja Kosovelj (Sport agent d.o.o.; do 29 let), 1. Marinka Lapanja (Nanos; 2. Danica Kovačič (Gams; 40-44); 2. Rada Milič (Kraški tekači; 60-64); 3. Vilma Brešan (DURS; 50-54), 3. Ivanka Širca (AK Pivka; 55-59); moški: 1. Miran Kavs (Kraški tekači; 55-59); 3. Peter Harnold (3šport; 30-34); 3. Vladimir Savič (AK Pivka; 65-69).
Sežano so tekači v nedeljo preplavili; kot je slišati, sicer niso pustili prav veliko denarja, a so naredili enkratno vzdušje in poskrbeli, da je šel po Sloveniji dober glas o kraški prestolnici, verjetno najmočnejši v vsem letu.
Vodja izvedbe Božo Dragan je bil zadovoljen, tako z udeležbo kot z vremenom, ki še nikoli ni bilo tako prijazno spomladansko. Edino burja je tekače nekoliko ovirala, ampak ko greš na Kras, moraš to vzeti v zakup. Če so pravilno načrtovali, so Kraševci tudi finančno ta projekt uspešno zavezali, kajti sprejemanje prijav so ustavili pri 3000 vplačilih.
Kot je zadnja leta tradicija, se je v Sežani zbrala smetana slovenskega dolgega teka. V olimpijskem letu so pred vsemi še zadnji poskusi doseganja olimpijskih norm, glede na načrtovan trening pa so se razporedili na 21 in osem kilometrov. Daljša proga je bila močneje zasedena v ženski konkurenci, krajša pa v moški. Tako je “družinski” tek do Orleka in nazaj postal bojišče najboljših, zmagal pa je lanski zmagovalec daljše preizkušnje Primož Kobe. Tretji je bil drugi kandidat za London Robert Kotnik, mednju pa se je vrinil Urban Jereb, ena od vzhajajočih zvezd slovenskega dolgega teka. Njegova sestra Žana je bila na 21 kilometrov druga, pred Nežo Mravlje in za Novogoričanko Matejo Kosovelj. Tone Kosmač je tretjič zmagal na polmaratonu, visoko, na tretje mesto, pa se je prebil gorski tekač Simon Alič. Najboljši Primorec je bil Peter Harnold na devetem mestu. Primorci so po kategorijah zbrali devet stopničk, od tega tri prva mesta.
Mitja Kosovelj ni nastopil, tako kot Lucija Krkoč je tek spremljal ob progi. Oba imata težave s poškodbami, ki resno ogrožajo njune načrte glede olimpijskih norm. Zmagovalka Mateja pa za spremembo že nekaj časa s poškodbami nima težav (potrka po lesu). “Z zmago sem zadovoljna, čeprav čutim utrujenost; pričakovala sem, da bo šlo laže. Po šestih, sedmih kilometrih sem šla naprej, sama, kakšnih večjih skupin, v katerih bi se 'šlepala', ni bilo. Zato ni bilo zavetja in veter se je kar poznal. Verjetno bom skušala do olimpijske maratonske norme priti v Padovi 22. aprila. Do tedaj moram še malo potrenirati, potem pa bom začela spuščati,” je v jeziku tekačev povedala, da bo v naslednjih dneh sledil manj naporen trening. Njen sežanski čas je bil precej pod še svežim osebnim rekordom iz Gorice, kar je razumljivo, saj proga velja za eno težjih, s svojimi peresnimi kilogrami pa je Mateja tudi zelo občutljiva za veter. Pa vendar je bilo pred njo na cilju samo deset moških, drugouvrščeno Žano pa je za seboj pustila za poldrugo minuto.
V Sežano so prišli vsi štirje najboljši slovenski maratonci. Primož Kobe, Tone Kosmač, Robert Kotnik in Mitja Kosovelj napadajo olimpijsko A normo 2:15. Kosovelj ni tekel zaradi poškodbe.
Pri koncu razvrstitve polmaratonk pa je bila Tatjana Kuhar, Ljubljančanka, ki se približuje okroglemu jubileju. Za PN je povedala: “Sem prvič na kraškem, bilo je super, trasa je res lepa, a sem čisto aut. Vmes so me dajali krči, sezuvala sem se in obuvala, a se je obneslo, prišla sem na cilj.”
Tekel je tudi Gorenjec Sandi Novak, tekač, ki je zaradi hude možganske poškodbe izgubil vid, a teče vse hitreje. V nedeljo je le za dobro minuto zaostal za svojim osebnim rekordom 1:26:12, postavljenim na lažji progi. Spremljali so ga Damjan Križaj, Primož Černilec in Klemen Triler. Na “gorenjsko” vprašanje, ali jim plača kilometrino, je Sandi odgovoril: “Plačam, ampak samo v eno smer; za nazaj se morajo sami znajti.”
Plakati so po Sežani vabili že na naslednji primorski tek, v soboto bo TD Burja pripravilo tradicionalni Vipavski tek. Mladina bo začela ob 13. uri, odrasli bodo šli na progo dve uri kasneje.
VENČESLAV JAPELJ
